Piše: Lucija Kavčič
Slovenski kulturni praznik so tudi letos z različnimi prireditvami zaznamovali tako Slovenci v zamejstvu – v Avstriji, na Hrvaškem, v Italiji in na Madžarskem – kot tudi Slovenci po svetu. Tako je Slovenska skupnost v Clevelandu pripravila praznovanje dneva kulture v tamkajšnji cerkvi sv. Marije Vnebovzete.
Slovenski kulturni praznik so zaznamovali koroški in štajerski Slovenci: v Celovcu so v velikem javnem studiu ORF pripravili igrani recital z naslovom Oh, kak se po rožah toži mi s slavnostno govornico pisateljico Ano Grilc. Recital so pripravili Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji, generalni konzulat v Celovcu, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza. Štajerski Slovenci so se lahko udeležili prireditve v Klubu slovenskih študentk in študentov v Gradcu, kamor so kot vsako leto povabili otroško gledališče. Letos je bila to skupina KUD Transformator s predstavo Vrvica, ki je rešila svet. Obuja tradicionalni način pripovedovanja zgodb s pomočjo figuric iz vrvice. Teater Štrik pa je na ta dan v celovški Kammerlichtspiele gostil lutkovni variete Stari & Drzni skupine Tolpa iz Slovenije. V Avstriji so se praznovanja slovenskega kulturnega praznika začela že konec januarja. V Štajerski deželni knjižnici v Gradcu so v okviru Slovenske čitalnice 26. januarja predstavili literaturo Alme Karlin in Srečka Kosovela. V Domu prosvete v Tinjah je proslava pod geslom Jezik je naše bogastvo potekala 29. januarja. V kulturnem programu so nastopili pianistka Zlatina Riepl, Otroški zbor SPD Danica iz Šentprimoža, Vokalna skupina Lipa iz Velikovca in Ženski pevski zbor SPD Rož iz Šentjakoba.
Kultura povezuje
Slovenci na Hrvaškem so ob Prešernovem dnevu v Zagrebu pripravili za tri dni prireditev z naslovom Prešernov dan z geslom Kultura nas povezuje. Dve prireditvi sta bili tudi v Varaždinu. V Slovenskem domu Zagreb se je odprla razstava del šestih umetnikov, prejemnikov Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada s področja vizualne umetnosti z naslovom Pod istim nebom. Z izborom grafik se je predstavil Marjan Pogačnik, Jože Ciuha z akvareli in grafikami, Valentin Oman s ciklom del na papirju v mešani tehniki, Tinca Stegovec z izbranimi grafikami, Alenka Gerlovič z akvareli, Živko Ira Marušič pa z deli, ki so po njegovi zadnji razstavi leta 2020 ostala v kranjski Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost. Kustos razstave je Marko Arnež. Sicer pa so v Zagrebu 8. februarja ob glasbeno-pesniškem recitalu Kristjana Račiča in Adrijane Jelen iz Brežic položili venec pred Prešernov spomenik. Recital je poleg Zdravljice in Sonetov nesreče popestril tudi izbor iz Prešernove poezije. V okviru praznika se je v zagrebškem Slovenskem domu odvrtela še filmska projekcija dokumentarnega filma Dr. France Prešeren – življenje in delo. Prešernov dan so praznovali tudi v Varaždinu s prireditvijo Slovenskega kulturnega društva Nagelj in predstavnice slovenske narodne manjšine Varaždinske županije Barbare Antolić Vupora.
Poštna palača
Slovenci v Italiji so imeli osrednjo slovesnost za slovenski kulturni praznik v nedeljo, 12. februarja, v organizaciji SSO in SKGZ ter v sodelovanju s Srednjeevropskim inštitutom Josipa Pangerca, potekala pa je v prostorih tržaške Poštne palače v Trstu v bližini Narodnega doma, kjer je italijanski državni simfonični orkester FVG Orchestra s slovenskim dirigentom Tomaž Kukovičem izvajal skladbe vidnejših slovenskih avtorjev. Na koncertu so nastopili še slovenski tenorist Gregor Ravnik, pianist Blaž Avsenik, pevska zbora Jacobus Gallus, pevski zbor Devin in kvartet harmonik 4 Bellows 4 Tales, ki ga sestavljajo štirje zamejski akademski glasbeniki. V goriškem Kulturnem domu so ob kulturnem prazniku premierno predvajali dokumentarni film Po sledeh slovenske kulture, poezijo pa sta brala Robert Cotič in Pierluigi Pintar. Dan slovenske kulture z naslovom Pa je vendar sreča biti mlad, biti mlad in poln nad je pripravilo Slovensko kulturno društvo Barkovlje, v Trstu pa se je odvila tudi Prešernova proslava založbe Mladika, Kulturnega društva Višava ter Ošterije Ferluga s predstavitvijo pesniške zbirke Marija Čuka Vse gube ljubezni. Zveza slovenskih kulturnih društev ETS je v sodelovanju z društvom Teatro degli Sterpi v tržaškem gledališču Hangar Teatri pripravila ponovitev recitala Da jo ljubim, Slovenska prosveta pa je 13. februarja pripravila prireditev z naslovom … in gnale bodo nov cvet bolj veselo …, na kateri je sodelovalo pet umetnic: harfistka Maja Locatelli, igralka Nikla Petruška Panizon, pevka Tamara Stanese, kiparka Zalka Arnšek in pisateljica Evelina Umek.
Panonske hiše in gostüvanje
Slovenski generalni konzulat v Monoštru je v sodelovanju z murskosoboško enoto Zavoda za šolstvo na Prešernov dan organiziral popoldansko branje Prešernove poezije, na katerem so sodelovali predstavniki slovenskih narodnostnih ustanov, organizacij in društev ter izobraževalnih ustanov. Dan kasneje je Zveza Slovencev na Madžarskem v sodelovanju s Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota v Slovenskem kulturnem in informacijskem centru Lipa v Monoštru odprla razstavo Panonske hiše, slovenski kulturni praznik pa so zaznamovali tudi v porabskih dvojezičnih šolah pri pouku slovenščine. 18. februarja je v Števanovcih potekala še etnološko-kulturna prireditev borovo gostüvanje, ki je od leta 2015 vpisana na seznam nesnovne kulturne dediščine na Madžarskem.
Prešernov Cleveland
Slovenski kulturni praznik so praznovali tudi Slovenci v svojih društvih po vsem svetu. Tako je slovenska skupnost v Clevelandu v cerkvi sv. Marije Vnebovzete pripravila praznovanje dneva kulture z glasbo in recitalom Gaje Višnar in Theatre Gigante iz Milwaukeeja. Praznovanje je bilo uvod v Kurentovanje, ki se je začelo 11. februarja, končalo pa 18. februarja z veliko parado. Slovesnost, ki sta jo povezovala Joe Valencic in Luka Zibelnik, je odprla generalna konzulka Alenka Jerak. Sledil je glasbeni nastop Martina Marsica, Tonyja Hocevarja in Johna Nemca, Gaja Višnar je v slovenščini in angleščini recitirala Prešernovo pesem Povodni mož, nadaljevalo se je s polko Trič-Trač Johanna Straussa v izvedbi Eda Ferrazzolija in Martina Marsica. Profesor Timothy Pogacar je bral odlomke iz Tavčarjeve Visoške kronike, šolarji slovenske šole pri sv. Mariji Vnebovzeti so zapeli slovenske narodne pesmi, Isabelle Kralj in Mark Anderson iz Theatre Gigante pa sta recitirala pesmi Srečka Kosovela v obeh jezikih.
