14.9 C
Ljubljana
sobota, 1 oktobra, 2022

Slovenski delavec je med najbolj obdavčenimi na svetu, to je uradni podatek OECD, vendar Goloba to ne briga nič

Piše: Andrej Žitnik / Nova24TV

Slovenski delavec je med najbolj obdavčenimi na svetu, je že večkrat ugotovila OECD. V času, ko predsednik vlade razglaša, da ne potrebuje nižjih davkov, sicer bi svojih 35 tisoč evrov (bruto, brez vključenih nagrad) zapravljal za neumnosti, je oblast in ljudi, ki so jo izvolili, potrebno spomniti, kako zelo smo Slovenci obdavčeni. To velja tako za tiste s povprečno plačo kot za tiste z najvišjimi prihodki. V slednji kategoriji je Slovenija tik pod vrhom, na neslavnem drugem mestu. 

Medtem ko slovenski premier Robert Golob razglaša, da resnično ne potrebuje nižjih davkov, saj bi sicer imel samo še več denarja, ki bi ga zapravljal za neumnosti, slovenski delavec trpi. Tako tisti s povprečnimi kot podpovprečnimi dohodki. Tisti z najvišjimi zaradi absurdne davčne politike odhajajo, druge pa zelo težko pritegnemo, saj se jim Slovenija enostavno ne splača. Je predraga, kot ugotavlja OECD.

OECD vsako leto izračuna, v kateri državi članici je davčni primež najhujši. Davčni primež je odstotek plače, ki jo prejme delavec, a ga nikoli ne vidi, saj ga pobere država v obliki prispevkov delodajalca, zaposlenega in dohodnine. V lanskem letu objavljenem poročilu je bil davčni primež v Sloveniji kar 42,9-odstoten. To nas je uvrstilo na 8. mesto med OECD članicami, pod nami pa se je zvrstilo kar 30 drugih držav. V EU je povprečni primež na povprečno plačo 32,3 odstotka. Več kot deset odstotkov nižji torej. Če ste mislili, da je to slabo, berite naprej. Davčna drama se pri tistih, ki zaslužijo nadpovprečne dohodke, spremeni v davčno grozljivko.

Delavci drugi najbolj obdavčeni na svetu
Najproduktivnejši delavci v Sloveniji so drugi najbolj obdavčenimi na svetu! OECD je leta 2019 objavila poročilo, ki razkriva, da je pred njim le delavec na Švedskem, pod obema pa se zvrstijo številne najbolj razvite države sveta.  Skupno davčno breme, ki ga mora takšen delavec plačati od prihodkov od dela znaša vrtoglavih 73 odstotkov. Ni čudno, da se najproduktivnejši delavci izseljujejo, tuje pa zelo težko privabimo.

Države rangirane glede na davčni primež, ki so mu podvrženi najproduktivnejši delavci.
Vir: OECD

Poročilo OECD primerja države glede na seštevek davkov, ki jih morajo plačati delavci, ki spadajo v najvišjo dohodkovno kategorijo. Pri poročilu so združili različne tipe davkov, kot so davki na dohodek, socialne prispevke, ki jih plača delodajalec ali zaposleni, davek pri plači in davke pri potrošnji. Ko vse te podatke združimo, je mejna efektivna davčna stopnja (top effective marginal tax rate), ki v Sloveniji doleti najproduktivnejše, kar 73 odstotna. Pred njo je le Švedska, drugo mesto si delimo z Belgijo, pod nami pa se nato zvrsti kopica najbolj razvitih držav sveta. Med drugim sosednja Avstrija, po kateri se tako radi zgledujemo, tam je skupni davčni primež na najbolj produktivne 65 odstotkov. V Švici, h kateri smo se zaklinjali ob osamosvojitvi, pa le 46 odstotkov. Najnižje davke sicer plačujejo v Bolgariji.

Zakaj Slovenija ostaja dežela nizke dodane vrednosti?
Ena izmed največjih težav, s katerimi se spopada Slovenija, je neugodno davčno okolje. To ima negativne učinke na vse zaposlene, tako za tiste z najnižjimi prihodki kot tiste z najvišjimi. Pri tistih z najnižjimi prihodki je vprašanje davčne stopnje stvar preživetja. V Sloveniji pod pragom revščine živi približno 211 tisoč ljudi. Gre za skupino ljudi, ki je zaradi nizkih prihodkov izredno občutljiva na spremembe cen življenjskih potrebščin. Te ljudi je Janševa reformna vlada skušala davčno razbremeniti z novelo zakona o dohodnini, ki bi jim, ko bi prišla do polnega efekta, leta 2025, prihranila skoraj eno celo dodatno minimalno plačo. V času Roberta Goloba pa se soočajo z rastjo cen osnovnih življenjskih potrebščin, ki jih Golob ne naslavlja, in celo zmanjšano plačo, ki jo bodo najverjetneje prejeli, ko bo v državnem zboru sprejeta predlagana njegova davčna reforma. Temu je tako, ker se po novi zakonodaji minimalna plača ne bo več usklajevala z rastjo inflacije.

Razlog za nizke plače se skriva v nizki konkurenčnosti
Slovenija je zaradi neugodne davčne zakonodaje še vedno neatraktivna za investitorje, ki bi v Sloveniji vlagali v delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Ne samo to, številni najsposobnejši kadri, ki jih imamo, se iz Slovenije izseljujejo zaradi višjih plač v tujini, kjer je tudi nižja davčna obremenitev (v večini primerov). Šele takrat, ko bo v Sloveniji več tovrstnih delovnih mest, bo prišlo do opazne izboljšanja življenjskega standarda. “Nov predlog davčne zakonodaje gre v napačno smer. Prejšnja ureditev je bila bolj primerna, saj je zmanjševala davčne obremenitve dela, zlasti bolj produktivnega dela, kjer imamo težave v Sloveniji težave s konkurenčnostjo. Nikakor ne uspemo postati atraktivna lokacija za delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, višjimi plačami, ker smo, kar se tiče davčne obremenitve, predragi. Ta antireforma, ki je zdaj v proceduri je korak v napačno smer, je vsekakor slaba za dolgoročni razvoj Slovenije,” je za naš medijev pojasnil profesor Anže Burger.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine