Slovenija se na predsedovanje Svetu EU, ki ga bo prevzela julija 2021, vsebinsko intenzivno pripravlja. Med prednostnimi nalogami bodo predvidoma okrevanje gospodarstva po pandemiji covida-19, odpornost EU na krize in širitev unije. Priprave so intenzivne tudi na kadrovskem področju, je za STA dejal državni sekretar na MZZ Gašper Dovžan.
Kot je povedal Dovžan, so vsebinske priprave na polletno predsedovanje že precej daleč v tem smislu, da je “vladi vedno bolj jasno, kaj bo možno narediti v času predsedovanja in kaj lahko Slovenija kot takšna še naredi”. To bo odvisno tudi od tega, kaj bo uspelo storiti Nemčiji in Portugalski, ki predsedujeta pred Slovenijo.
Drugi vidik, kjer priprave še niso tako daleč, pa je usklajevanje s prihodnjim triom predsedujočih držav, to so Francija, Češka in Švedska, je pojasnil Dovžan. V interesu Slovenije je namreč, da tudi tisto, kar je možno in je skupno Sloveniji ter Franciji in naslednjemu triu, umesti na seznam prioritet in se zagotovi neka rdeča nit med dvema trioma.
V osnutku prioritet, o katerem delovna podskupina za program ves čas intenzivno razpravlja, dokončno pa bo znan šele junija prihodnje leto, sta med drugim okrevanje gospodarstva in razvoj po pandemiji covida-19. Pri tem bo pomembno, da se predvidena finančna sredstva čim bolj smiselno porabijo, da se zagotovi zeleni prehod, je povedal.
Druga prednostna naloga slovenskega predsedovanja bo okrepitev odpornosti EU na različne krize. Poleg pandemije so tu tudi kibernetski napadi in migracije. “Nekaj, kar nas vse skupaj trenutno izziva in vidimo, da je tu treba zvišati raven avtonomnosti EU,” je poudaril namestnik vodje projekta predsedovanja, zunanjega ministra Anžeta Logarja.
Naslednja prednostna naloga pa bo, da se na zunanjepolitičnem področju ohrani fokus na vprašanju širitve. “Tudi kriza, ki smo ji priča, je pokazala, kako odvisni smo od sosedov in moramo z vidika praktičnega sodelovanja in varnosti še toliko bolj okrepiti prizadevanja, da se širitveni proces nadaljuje,” je dodal.
Poleg tega bo program predsedovanja odvisen tudi od programa Evropske komisije za prihodnje leto, ki ga je komisija sprejela ta teden, zdaj pa sledi še usklajevanje med institucijami EU. Kot je povedal Dovžan, bo tako Slovenija videla, kateri konkretni zakonodajni akti bodo predvidoma na dnevnem redu v času njenega predsedovanja.
Komisija je pobudo že prevzela pri večletnem finančnem okviru EU in skladu za okrevanje, migracijah ter podnebnih spremembah, je dodal.
Prednostne naloge obenem določajo tudi to, na katerih področjih bo v času predsedovanja država potrebovala največ delovne sile. Glede na program komisije so to področja financ, notranjih zadev in podnebnih sprememb. Na sledenjem bodo potrebovali predvsem ljudi s širokim horizontalnim znanjem, meni državni sekretar.
Tudi sicer najbolj potrebujejo ljudi z zelo dobrim horizontalnim znanjem, ki “lahko vskočijo na različna področja in torej lahko zapolnijo vrzeli, ki nastajajo sproti tudi zaradi pandemije”, je še dejal.
Po njegovih besedah računajo, da se bodo na razpise prijavili tudi takšni kandidati, ki že imajo določene izkušnje, in pa zagnani mladi ljudje, ki so se pripravljeni zelo hitro učiti. Nekaj takšnih kadrov so identificirali že med iskanjem kandidatov za delo na projektu predsedovanja konec lanskega in v začetku letošnjega leta.
Na vprašanje, ali bodo zaposleni do julija prihodnje leto ustrezno pripravljeni na to nalogo, je odgovoril, da nihče, ki bo vključen v projekt predsedovanja, ne bo sam. “To se dela v ekipah, tako da mi računamo, da čisto zadnji vlak še ni odpeljal. Treba je vedeti, da so tudi znotraj sistema ljudje, ki se jih lahko prerazporeja, in s tem nameravamo nadaljevati, da bomo 30. junija prihodnje leto pač pripravljeni, kolikor je v danih razmerah možno,” je izpostavil državni sekretar.
Dodal je, da so poleti naredili revizijo kadrovskega načrta, ki je pokazala, da ministrstva še niso zaposlila vseh ljudi skladno z načrti, pri čemer je razlog tudi epidemija. Do sredine septembra so realizirali okoli 61 odstotkov od predvidenih 350 zaposlitev za določen čas za projekt predsedovanja, potem ko je poleti realizacija znašala 47 odstotkov. Števila zaposlitev za določen čas zaenkrat niso spremenili.
“Zdaj želimo videti, koliko od tega bomo zaposlili do 10. novembra, potem pa se bomo odločili, ali bomo z delovnimi mesti, ki bodo ostala nerealizirana po posameznih ministrstvih, okrepili neposredno stalno predstavništvo v Bruslju,” je pojasnil Dovžan. Ravno v torek je MZZ objavil razpise za 21 delovnih mest, od tega za devet na slovenskem stalnem predstavništvu v Bruslju. Rok za prijavo je 28. oktober.
Zaradi pandemije in težav s potovanji je namreč mogoče pričakovati, da bo predsedovanje na sam Bruselj osredotočeno bolj, kot je bilo načrtovano. Poleg tega pa obstaja še dejavnik okužbe z novim koronavirusom ali pa samoizolacije, zaradi katerih ljudi preprosto zmanjka in je treba imeti malo več zmogljivosti, da lahko izpelješ zastavljene naloge, je še poudaril državni sekretar.
Na vladi tako po Dovžanovih besedah zaradi epidemioloških razmer načrtujejo tudi zmanjšanje števila neformalnih dogodkov, povezanih s predsedovanjem, ki bodo potekali v Sloveniji. Trenutno je predvidenih več kot 300 tovrstnih dogodkov, pri čemer želijo število zmanjšati za okoli 20 odstotkov.
