Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
Slovenija je predsedovala v času izrazite krize in nemoči, predvsem pa delitve Evropske unije na stare članice in nove članice. Slovenija je bila dobronamerna posrednica in je omehčala marsikatero ostrino. Prispevala je k razpravam o prihodnosti EU, pri čemer je bila za spoznanje preveč vljudna, kar zadeva Ljubljansko pobudo. Imeli smo odličen Blejski strateški forum. Slovenija je vztrajno zagovarjala skupno evropsko zdravstveno, migrantsko, ekološko/podnebno politiko; bila pa je tudi stroga glede Belorusije in Rusije – tako je predsedovanje Svetu EU, ki se počasi zaključuje, ocenil dr. Dimitrij Rupel. “Slovenija se je v elegantnem loku izognila vsem ljubosumnim in zavistnim pastem KUL-a,” je dodal dolgoletni diplomat in prvi zunanji minister Slovenije. Z njegovo oceno so se strinjali in jo dopolnili še dr. Božo Cerar, Vladimir Kolmanič in dr. Matej Lahovnik.
“Ko ocenjujem letošnje predsedovanje EU, se moram najprej spomniti leta 2008. Pred tistim predsedovanjem so naši nasprotniki, ki jih ne morem imenovati drugače kot izprijence, organizirali peticijo 571, ki so jo podpisovali novinarji Cicibana in Marjan Šarec, in katere namen je bil sugerirati Evropejcem, naj odvzamejo predsedovanje vladi Janeza Janše in ga predajo komu drugemu,” se je spominjal prejšnjega predsedovanja Svetu EU dolgoletni diplomat, zaslužni profesor in prvi zunanji minister Slovenije dr. Dimitrij Rupel. Povedal je, da so bili izprijenci tudi v ministrstvu za zunanje zadeve. V srbske in domače medije so namreč spravili tako imenovano washingtonsko depešo, ki naj bi dokazovala naše hlapčevanje ZDA. Na koncu se je izkazalo, da je bilo vse to izprijeno prizadevanje bob ob steno. Slovensko predsedovanje je minilo brez posebnosti. Če se že nočemo hvaliti, lahko rečemo vsaj to, da je slovensko predsedovanje dokazalo, da se je Slovenija v očeh mednarodne javnosti izkazala kot normalna država, ki zna urejati reči enako dobro kot druge – starejše, bogatejše – članice.
V nadaljevanju pogovora je Rupel nadaljeval, da smo imeli letos reprizo, ki se je začela s poskusi nezaupnice in zgodnejših volitev, samo da predsedovanje ne bi padlo v naročje “diabolično-satanistične” koalicije Janša-Tonin-Počivalšek. In kaj je rezultat? Normalno predsedovanje v izjemno težkih razmerah epidemije. Slovenija se je v elegantnem loku izognila vsem ljubosumnim in zavistnim pastem KUL-a, Tanje Fajon, Marjana Šarca in Alenke Bratušek. “Meščeve Levice ne štejem, ker ni nikoli skrivala svoje agende,” je dejal Rupel in dodal, da ne smemo pozabiti, da je Slovenija predsedovala v času izrazite krize in nemoči, predvsem pa delitve Evropske unije na stare članice in nove članice. Slovenija je bila dobronamerna posrednica in je omehčala marsikatero ostrino. Prispevala je k razpravam o prihodnosti EU, pri čemer je bila za spoznanje preveč vljudna, kar zadeva Ljubljansko pobudo. Imeli smo odličen Blejski strateški forum. “Seveda je težko prepričati Nemce ali Francoze (v predvolilnem času), naj sprejmejo slovensko idejo o prihodnosti EU,” je ob naštevanju uspehov pripomnil Rupel in izpostavil, da je Slovenija vztrajno zagovarjala skupno evropsko zdravstveno, migrantsko, ekološko/podnebno politiko; bila pa je tudi stroga glede Belorusije in Rusije. “Vendar je treba vedeti, da letošnje predsedovanje ni imelo enakih pristojnosti kot tisto leta 2008,” je ob tem še opozoril sogovornik.
Dokazali smo, da smo dorasli nalogi in predsedovanje uspešno pripeljali do konca
Izkušen diplomat in pravnik dr. Božo Cerar je ocenil, da je tokratno predsedovanje potekalo v precej neugodnih, zahtevnih razmerah. V času od našega prvega predsedovanja je tudi prišlo do sprememb znotraj EU oziroma znotraj načina predsedovanja, tako da sta imela tokrat pomembno besedo tudi predsednik Evropskega sveta in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko – Cerar je pojasnil, da je prišlo do nekakšne delitve dela, do neke nove okoliščine – odgovornost se je nekoliko razdelila. Cerar je opozoril, da je naše predsedovanje potekalo v neugodnih mednarodnih razmerah – pri čemer je imel v mislih predvsem epidemijo, ki je med drugim prinesla tudi nenadno zapiranje mej. Potem pa so tukaj še neugodne gospodarske posledice covida. “Predsedovali smo torej v času covida, potem je tu še afganistanski debakel – kako odreagirati ob tem nenadnem umiku iz Afganistana, potem je tu zaplet na poljsko-ukrajinski meji, torej na zunanji meji EU z izsiljevanjem Lukašenka, pa tudi znotraj EU obstaja nekaj vprašanj glede katerih pogledi niso ravno enotni,” je Cerar naštel nekaj okoliščin, v katerih je Slovenija predsedovala in izpostavil tudi metanje polen pod noge – ni bilo namreč prav vsem v interesu, da naše predsedovanje uspe.
Na začetku predsedovanja se je pojavil fantomski non-paper, ki je nekoliko spomnil na washingtonsko depešo – in ki je na vsak način skušal povezati slovensko mejo s spreminjanjem meja na zahodnem Balkanu. Motiv je bila med drugim tudi želja, da se stvari ne bi preveč premaknile v smeri hitrejšega pridruževanja držav zahodnega Balkana v EU. Hitremu približevanju ni najbolj naklonjena Nizozemska niti Francija, pri časovni opredelitvi pa je imela težave tudi Nemčija. Zunaj Evropske unije pa verjetno tudi Rusiji ni do tega, da bi se balkanske države priključile EU. Vrh EU-Zahodni Balkan je bil vseeno uspešen vrh našega predsedovanja, četudi ni uspelo prepričati Bolgarije, naj umakne blokado pri začetku pristopnih pogovorov Severne Makedonije. “Smo pa uspeli ponoviti zaveze EU državam kandidatkam, da ta evropska perspektiva za njih vendarle obstaja, uspeli smo v kar precejšnji meri,” je ocenil Cerar, ki je z odlično ocenil tudi Blejski forum. “Če je nekdo upal, da nas bo povsem onemogočil, kar se tiče naših načrtov na Zahodnem Balkanu, se to ni uresničilo,” je še poudaril. In potem je bil tu seveda še izvoz naših notranje-političnih bojev na nivo EU, a če potegnemo črto, je Slovenija vseeno uspela pokazati, da je njeno predsedovanje zelo solidno in uspešno.
Po mnenju Cerarja je prišlo za let napredek na področju naših prioritet, Svet EU je tako sprejel sklep o krepitvi odpornosti zoper krize. Potem gre za pomembne napredke pri kibernetični varnosti oziroma odpornosti, na področju digitalne transformacije EU – spisek premikov je kar precej dolg. V času našega predsedovanja je bila tudi sprejeta odločitev, da je Hrvaška pripravljena za vstop v Schengen. Tega bo gotovo vesel marsikdo, ki se želi izogniti gnečam na meji. V vsakdanjem življenju bomo občutili dosežke našega predsedovanja tudi zaradi podaljšanja uredbe o evropskem mobilnem gostovanju – ta se je podaljšala za deset let. Slovenci veliko potujemo, tako da so to prav gotovo pomembne stvari. O uspehih predsedovanja pa govorijo tudi pohvale, ne le formalne, pač pa tiste od srca. Cerarju se zdi pomembna pohvala podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa, ki se je zahvalil za enoten in odločen nastop Evropske unije na Podnebni konferenci v Glasgowu. Cerarju, ki je tudi sam bolj športne narave, pa je bila všeč tudi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja, Thomasa Bacha. Ta se je zahvalil za pomoč Slovenije pri doseganju soglasja članic pri resoluciji o evropskem modelu športa.
Vladimir Kolmanič, ki vrsto let deluje kot diplomat – več kot 26 let, od osamosvojitve dalje, je delal na zunanjem ministrstvu – je bil med našim prvim predsedovanjem veleposlanik v Grčiji in Republiki Ciper. Tudi on se je spominjal, da je takrat predsedovanje potekalo v povsem drugačnih okoliščinah. Takrat je bila Slovenija v izjemnem položaju, saj je predsedovala kot prva nova članica – takrat je bila to velika čast, Slovenija pa je predstavljal nek zgled vsem drugim državam, ki so si prizadevale za priključitev. Slovenija je bila takrat deležna veliko pozornosti, bilo je veliko pompa, slavja in tudi veliko več blišča. Takrat je potekal na Brdu tudi Vrh EU-ZDA, udeležil se ga je predsednik ZDA George W. Bush s soprogo – to je bilo seveda medijsko podprto po celem svetu, Bush pa je Slovenijo tudi označil za del raja. “Takrat je Slovenija blestela, mi smo občutili, kakšno naklonjenost so nam izkazovali na Cipru in v Grčiji, dogodkov so se udeleževali, predsedniki, ministri in komisarji,” je Kolmanič obujal spomine. Si je pa tudi on dobro zapomnil washingtonsko depešo, s katero so želeli očrniti tako Slovenijo kot tudi EU.
Večina kritike je bila v EU izvožena iz Slovenije – in nam servirana nazaj
Za tokratno predsedovanje se je že vnaprej vedelo, da bo manj priložnosti za neke spektakularne dosežke – tudi zaradi epidemije. S tem je bil prav gotovo program precej okrnjen, veliko manj je bilo živih dogodkov. Vrh EU-ZDA je tudi potekal okrnjeno, tokrat sicer v Bruslju. Pri oceni tokratnega predsedovanja Slovenije, se je Kolmanič skliceval na izjave voditeljev in komisarjev EU, ki so predsedovanje izredno pohvalili. Ursuli von der Leyen se je predsedovanje in sodelovanje zdelo impresivno. Predsedovanje je pohvalil tudi Timmermans, ki je bil pred tem do Slovenije tudi kdaj kritičen. Slovenija je naredila premik in dala pobudo za bolj vzdržno ravnanje na področju energetike, s tem pa tudi poskrbela za varstvo okolja – kar sta pohvalila komisarja za energijo in okolje. Komisarka za notranje zadeve pa je omenila odlično sodelovanje in pobudo, da se Hrvaška vključi v Schengen. Da Hrvaška izpolnjuje pogoje, so odločili soglasno. Kolmaniču se zdi, da je to vsekakor v našem interesu, saj bo tako Hrvaška prevzela varovanje zunanje meje EU. Da je naše predsedovanje potekalo v težkih in kompleksih okoliščinah, je priznala tudi Irena Joveva, zlasti pa je pohvalila pobudo za Vrh EU-Zahodni Balkan.
Tudi Kolmanič je izpostavil, da je bila večina kritike izvožene preko slovenskih medijev in preko slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu. A to ni zasenčilo celotnega predsedovanja, ker so bili dosežki pač veliko večji kot pa pomanjkljivosti. Čeprav tokrat na Brdu Vrha EU-ZDA ni bilo, pa je Slovenija vseeno korak naprej v odnosih z ZDA – sem lahko prištejemo tudi obisk zunanjega ministra Anžeta Logarja v Washingtonu, kjer ga je sprejel njegov ameriški kolega Antony Blinken. Če omenimo še umik iz Afganistana, begunce na beloruski-poljski meji in sedanjo situacijo ne meji Ukrajina-Rusija, kjer Rusija kopiči nove čete, lahko torej sklenemo, da je bila Slovenija soočena z mnogimi globalnimi problemi, vendar opa je kljub temu predsedovanje opravila zelo solidno in s konkretnimi dosežki, je zaključil dolgoletni diplomat.
Slovenija je z uspešnim predsedovanjem okrepila zunanjepolitični vpliv – možnost, da postanemo nestalna članica Varnostnega sveta ZN
Za oceno smo prosili tudi vodjo posvetovalne skupine strokovnjakov za blaženje gospodarskih posledic pandemije, profesorja in ekonomista dr. Mateja Lahovnika, ki je izpostavil, da je ocena predsedovanja EU glede na preboje na področju zdravja in digitalizacije težko slabša kot odlično. “Slovenija je, tako kot ob prvem predsedovanju leta 2008, tudi tokrat dokazala, da ima zelo sposobno operativno vlado, ki se hitro odziva na odprte probleme,” je dejal in pojasnil, da je tudi zaradi uspešnega predsedovanja v 2008 Slovenija kasneje dobila podporo članic EU, da smo kot prva nekdanja socialistična država dobili sedež ene izmed agencij EU in sicer Evropske agencije za koordinacijo energetskih regulatorjev – ACER.
