3.8 C
Ljubljana
četrtek, 19 decembra, 2024

Slovenija predstavlja most med Kijevom in Brusljem

Piše: Tanja Brkić (Nova24tv)

Svetovni mediji pišejo o najglasnejših moralnih glasovih Srednje in Vzhodne Evrope na celini, ki medtem ko se Zahod trudi ohraniti svojo enotno fronto proti ruski invaziji na Ukrajino, Ukrajini pošiljajo orožje in humanitarno pomoč, hkrati pa prejemajo tokove beguncev.

Kljub temu, da je bila Poljska v zadnjem času v ospredju, saj je gostila predsednika ZDA Joeja Bidna in podpredsednico Kamalo Harris, je sama v tem času sprejela več kot dva milijona beguncev, enako pa velja za Češko, ki je bila med vodilnimi za dostavo orožja Ukrajini, po tem ko je dom ponudila skoraj 200 tisoč beguncem. Obisk treh premierjev Kijeva, med katerimi je bil tudi predsednik vlade Janez Janša, ne kaže le velike solidarnosti, ampak odraža vse večjo moč regije, ki ga danes svet vidi kot most med Kijevom in Brusljem.

Pomembnost obiska premierja Janeza Janše s svojima kolegoma premierjema vedno bolj pomembno
Dejanje treh premierjev in obisk Kijeva sredi vojnega stanja je bilo predmet svetovnih razprav. O tem so pisali svetovni mediji, o tem je govoril tudi premier Janez Janša na svetovnih televizijskih kanalih. Kako ključnega pomena je bil ta obisk kaže tudi dejstvo, da o njihovih idejah danes razpravljajo tudi v Bruslju. Na podlagi pridobljenih informacij s strani enega od glavnih svetovalcev za zunanje zadeve Petra Fiale, pa so tuji mediji izluščili šest ključnih točk oziroma ugotovitev, ki predstavljajo tudi nadaljnja vodila za sodelovanje Evrope v Ukrajini.

foto: posnetek zaslona

Šest ključnih ugotovitev za nadaljnje sodelovanje EU z Ukrajino

  • Med prve spada nadaljnja vojaška pomoč Evrope Ukrajini in sicer dobavljanje orožja, tako protitankovskega in letalskega. Ne glede na bojno vztrajnost in visoko moralo Ukrajincev, lahko svojo državo proti Rusiji ubranijo le z zadostno količino orožja, hkrati pa bo morala Moskva razumeti, da Evropa stoji za Ukrajino. Glede na to da Nato ne namerava zapreti neba nad Ukrajino, si bo Ukrajina z letalskim orožjem pomagala sama pri ubranitvi neba, brez morebitnega sprožanja konflikta med EU in Rusijo.
  • Druga zadeva so še dodatni svežnji sankcij proti Rusiji. Kljub temu, da so se dosedanje sankcije izkazale za uspešne in učinkovite, je vsako trgovanje z Rusijo na drugi strani tudi financiranje vojne, kar pa navsezadnje predstavlja ustvarjanje dodatnega bremena, ki ga bo morala Evropa nositi v prihodnosti – od sprejemanja več beguncev do plačila za stabilizacijo in obnovo uničene Ukrajine.
  • Načrt za obnovo Ukrajine bo slej ali prej prišel na vrsto. Sicer podatkov in jasne slike o storjeni škodi še ni, Evropski voditelji pa so na vrhu v Bruslju že razpravljali o skladu EU za oživitev Ukrajine, podobnem tistemu, ki je bil ustanovljen leta 2020 med pandemijo. EU bi morala organizirati donatorsko konferenco z Natom in partnerji iz Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Francija, kot vodja Evropskega sveta do konca junija, bi morala začeti postavljati temelje zdaj, ki jih bo nadaljevala Češka, ko bo pozneje letos prevzela rotirajoče predsedstvo.
  • Kijev mora doseči smiseln okvir za sodelovanje z Zahodom. Trenutno pravne podlage na kateri bi lahko EU obravnavala Ukrajino kot članico ni, prav tako pa predčasno Ukrajina ne bo mogla vstopiti v EU, ne glede na to, da si to zasluži. Evropska unija bo prisiljena izumiti hitro posebno verodostojno partnerstvo za Ukrajino kot del celotnega preoblikovanja bloka za obdobje po koncu hladne vojne.
  • Ruski vojaki, ki se ne želijo boriti proti Ukrajincem se morajo soočiti z eno od treh možnosti: smrtjo, ujetništvom v Ukrajini ali ostro zaporno kaznijo v Rusiji. V izraz humanitarnosti bi morala Evropa v tem primeru ruskim vojakom, pripravljenim na predajo, ponuditi azil in humanitarno zaščito. Takšni predlogi bi bili bolj privlačni za mlade vojake kot za častnike in tudi v najboljšem primeru število tistih, ki bi izkoristili priložnost, ne bo na tisoče. zadeva pa predstavlja močno humanitarno gesto – roko, ki je iztegnjena demoralizirani ruski vojski.
  • Obisk treh premierjev je pokazal, kako pomembna je prisotnost na terenu, zato bi morale vse države članice EU, ki so umaknile svoj diplomatski zbor iz Ukrajine, razmisliti o njihovi vrnitvi v Kijev.  Ne gre le za gesto solidarnosti, ampak za pridobivanje resničnih in pravih informacij s terena, na podlagi se lahko sklepajo tudi prave politične odločitve in rešitve.

 

Zadeve se obračajo, Vzhodna Evropa postaja novi Zahod

Vzhodna Evropa je bila včasih tista, ki je posnemala Zahod na političnem, gospodarskem in družbenem področju, danes pa se situacija spreminja, saj po pisanju tujih medijev države srednje in vzhodne Evrope postajajo vse pomembnejše in navdihujoče, saj postaja njihovo nekoč trdo stališče do Rusije vse bolj prevladujoče.  Obisk premierjev v Kijevu je sprožil dogodke in razprave, ki bi bile še nekaj mesecev nazaj označene kot radikalne, danes pa se o njih razpravlja v Bruslju. Poleg vseh že vpeljanih sankcij Rusiji in predlaganih rešitev premierjev, do katerih so prišli med skupnim obiskom v Kijevu se je že razpravljalo v Bruslju, o ostalih bodo še razpravljali v prihodnosti, saj so nekatere države še vedno omejene na določene omejitve Rusiji, predvsem na gospodarskem področju.

 

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine