Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)
Slovenski bloger, youtuber, pisatelj in podjetnik Tomaž Gorec, znan po svojih intervjujih in spletnih vsebinah, se je znašel v središču neprijetne in nevarne situacije. Po objavi pogovora z Zalo Klopčič, mlado članico podmladka SDS in predsednico Društva Nova smer, je prejel grožnjo s smrtjo – po lastnih besedah zaradi političnega prepričanja njegove gostje.
V podkastu s Tomažem Gorcem je Zala Klopčič odkrito izrazila svoja konzervativna stališča in kritiko feminizma, kar je sprožilo burne odzive, celo grožnje s smrtjo.
“Objavil sem en video od Zale, ko je imela podkast, in potem je nekdo komentiral. Jaz sem odgovoril, nato pa dobim klic, kjer me nekdo vpraša, če sem Tomaž Gorec. Ko sem potrdil, je rekel: ‘Te bom ubov.’ Dodal je še, da bom moral vedno paziti, kdo mi pride za hrbet,” je povedal Gorec.
Napadalec je svojo identiteto prikril, a grožnjo poslal prek telefonskega klica in SMS-a, kar je Gorec označil za nepremišljeno. Kljub resnosti situacije pa zadeve ni prijavil policiji. Javnosti se je obrnil z vprašanjem: “Kaj bi vi naredili, če bi prejeli tako grožnjo? Bi to prijavili policiji? Bi mogoče obiskali to osebo in jo vprašali, kakšen problem ima?”
Gorec je v nadaljevanju izpostavil politični kontekst dogodka in ocenil, da je bila grožnja najverjetneje povezana z njegovim intervjujem: “Zala Klopčič je članica SDS. Grožnjo s smrtjo sem verjetno dobil zaradi tega, ker ta oseba ne mara stranke SDS in Janeza Janše. Sprašujem se, koliko groženj bi dobil, če bi bil moj gost v podkastu kar Janez Janša.”
Grožnja s smrtjo je Gorenc prejel zaradi spodnjega podkasta.
Zadevo je na platformi X delila tudi Zala Klopčič in v videu komentirala nastalo situacijo. Skupaj sta želela javnosti pokazati, kako daleč lahko gre intoleranca v političnem diskurzu, predvsem na družbenih omrežjih, kjer se meje dopustnega pogosto brišejo.
Vse več ustvarjalcev se sooča z nadlegovanjem, ko gostijo posameznike s politično zaznamovanimi pogledi. A grožnje s smrtjo – še posebej, ko so izrečene neposredno – prestopajo mejo kaznivega dejanja. Gorec sicer poudarja, da se doslej še nikoli ni srečal s tako neposredno nevarnostjo. Situacijo je opisal kot šokantno in še ne povsem razčiščeno. Njegov primer pa znova odpira vprašanja o svobodi govora in potrebi po zaščiti ustvarjalcev vsebin ne glede na njihovo politično ali ideološko usmerjenost.
