Slovenija pod Golobovo levičarsko vlado pada na lestvicah konkurenčnosti

Piše: Vida Kocjan

Slovenija je na lestvici konkurenčnosti dosegla najnižjo uvrstitev v zadnjih petih letih. Ob tem gospodarstveniki, zbrani v Gospodarski krog, opozarjajo, da bo Slovenija »brez koraka naprej prihodnje leto še nazadovala«. Predstavniki gospodarstva so se odzvali dan po tistem, ko je Robert Golob v državnem zboru zavajal, češ kako dobro gre Sloveniji v času njegovega vladanja.

Evropska komisija je že maja napoved gospodarske rasti Slovenije za letos znižala z 2,5 na 2,0 odstotka, pred dnevi jo je Banka Slovenije znižala z 2,2 na 1,3 odstotka. Na prejšnji teden objavljeni lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD pa je Slovenija zadržala svojo lansko uvrstitev na 46. mestu. Vendar gre za najnižjo uvrstitev Slovenije v zadnjih petih letih.

Opozorila gospodarstva

Predstavniki Gospodarskega kroga, ki združuje 17 gospodarskih organizacij, zato poudarjajo nujnost ukrepov za večjo inovativnost, hitrejšo digitalno in zeleno preobrazbo, davčno razbremenitev dela, odpravo birokratskih ovir in boljše upravljanje javnih storitev. Ključni so tudi zagon kapitalskega trga, privabljanje tujih investicij in stabilno zakonodajno okolje. Potrebna je dolgoročna strategija za dvig konkurenčnosti, nadgradnja pokojninskega sistema in boljše upravljanje domačega kapitala. V ospredje postavljajo tudi krepitev ekonomske odpornosti, vključno s prehransko in energetsko suverenostjo. Predstavniki gospodarstva so izpostavili tudi potrebo po oblikovanju nove dolgoročne strategije za dvig mednarodne konkurenčnosti in večji vključenosti gospodarstva v oblikovanje politik.

Med ključnimi težavami oz. izzivi še naprej izpostavljajo nizko produktivnost, visoko davčno obremenitev dela, energetsko negotovost, togost delovnopravne zakonodaje, administrativno zapletenost in pomanjkanje delovne sile.

Izgubljenih let ne bo mogoče nadomestiti

V imenu Gospodarskega kroga so prejšnji teden stanje v gospodarstvu predstavili predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) in Slovensko-nemške gospodarske zbornice. V GZS so opozorili, da že ves čas »opozarjajo in podajajo predloge, kako izboljšati poslovno okolje na najpomembnejših segmentih delovanja podjetij, kjer slovensko gospodarstvo nikakor ni konkurenčno«. To zdaj rezultati lestvice konkurenčnosti IMD znova potrjujejo. Tibor Šimonka, predsednik GZS, je ob tem poudaril: »Če že drugo zaporedno leto ne bomo dosegli pričakovane gospodarske rasti Slovenije med 2 in 2,5 odstotka, bo to pomenilo izgubljeni leti, ki ju ne bomo mogli nadomestiti.«

Predlogi ukrepov, vlada je gluha

Za povečanje konkurenčnosti GZS predlaga pet sklopov ukrepov. Na področju davkov in prispevkov moramo razbremeniti delo, tako za podjetja kot zaposlene je treba dolgoročno zmanjšati davčni primež. Po vzoru drugih evropskih držav so vlado pozvali k pripravi ukrepov za blažitev cen energije vsaj za energetsko intenzivna podjetja, ki so v industriji materialov. Na področju investicij v gospodarstvo je treba okrepiti investicije v podjetniškem sektorju. Pospešiti je treba digitalni prehod, povečati inovacijsko učinkovitosti, kakovost javnih storitev z vpeljavo sodobnih metod upravljanja ljudi in nagrajevanja. Vlado so pozvali k zmanjšanju nesorazmerne birokracije in k temu, da s konkretnimi ukrepi pospeši dolgotrajne postopke umeščanja v prostor, izdaje različnih dovoljenj ipd.  Na področju trga dela predlagajo ukrepe za povečanje motivacije nezaposlenih za vrnitev na trg dela, spodbujanje podaljševanja aktivnosti starejših, ki zmorejo in želijo delati več, ter pospešitev postopkov zaposlovanja tujcev, kjer primanjkuje domačih zaposlenih.

Padec predelovalne in industrijske proizvodnje

Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je izpostavil, da je sosednja Avstrija ohranila 26. mesto, Madžarska je napredovala za šest mest. Nemčija kot najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica je svojo pozicijo izboljšala za 5 mest in se uvrstila na 19. mesto.

Dejal je še, da »podatki o dinamiki industrijske proizvodnje v Sloveniji kažejo, da je ta precej šibka od začetka energetske krize v letu 2022, hkrati pa zaostaja za navadnim povprečjem držav EU-27. Od povprečne ravni v letu 2021 je bila aprila letos v Sloveniji nižja za 1,6 odstotka, pri povprečni državi EU-27 pa je bila višja za 3,3 odstotka«. »V nasprotju z EU-27, kjer se je industrijska proizvodnja v zadnjem četrtletju v povprečju nekoliko povečala, se je v Sloveniji še dodatno znižala,« je dejal Ivanc.

Industrijska proizvodnja stagnira

V zadnjih 12 mesecih je industrijska proizvodnja stagnirala. Močneje je upadla v 9 skupinah dejavnosti, predvsem tistih, ki so vezane na industrijo kompleksnih strojev in avtomobilov, gradbeništvo ter dejavnosti z velikim pomenom stroškov dela v dodani vrednosti. Okrepila se je le pri električnih napravah, oblačilih, kovinah in kemičnih izdelkih, pri čemer je okrevanje pri zadnjih dveh povezano tudi z velikim krčenjem proizvodnje v času vrhunca energetske krize. Ivanc je še dejal, da se »kazalnik razpoloženja v predelovalni dejavnosti tudi v maju še ni okrepil in je bil nižji kot v povprečni državi EU-27, kar ne kaže na izboljšanje stanja v drugem kvartalu letošnjega leta«. Dodal je, da je padec bruto domačega proizvoda v 1. četrtletju v največji meri odraz padca v predelovalni dejavnosti, kjer se je v tem obdobju realna dodana vrednost skrčila za 2,5 odstotka. »Kolikor bi se ponovilo še eno slabo četrtletje, bi to lahko že vodilo v dvig stroškov zadolževanja in rebalans proračuna, ker bi bili korespondenčni davčni prilivi iz naslova upočasnjene gospodarske dinamike nižji od zdaj predvidenih,« je sklenil glavni ekonomist GZS.

Gospodarstvo hromijo tudi visoke bolniške odsotnosti

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) še dodatno opozarjajo, da bolniške odsotnosti hromijo gospodarstvo. Obseg bolniških odsotnosti se iz leta v leto povečuje in gospodarstvu povzroča ogromne težave. Gospodarstvo zaradi tega izgubi dobrih 18 milijonov delovnih dni na leto.

Po statističnih podatkih se Slovenija uvršča v vrh držav EU glede na delež bolniških odsotnosti. Vsak dan zaradi bolniškega staleža manjka na delovnem mestu več kot 56.000 zaposlenih, povprečno število bolniških dni znaša 21,6 delovnega dneva na zaposlenega na leto, stroški nadomestil za bolniško odsotnost pa so se v zadnjem desetletju nekajkrat povečali. Obrtniki in podjetniki to povečanje še posebej občutijo zadnje obdobje. Rezultati bi bili lahko veliko boljši, če bi se vlada bolj odzivala na zbornične predloge in pripombe.

Izjave predstavnikov gospodarstva

Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS: »Med vodilnimi 10 državami je večina manjših držav, kar pomeni, da so pogoji za visoko uvrstitev odvisni predvsem od domačih okoliščin, na katere vplivajo države same. Stanje na lestvici IMD najbolje odražajo dejavnosti, ki so izvozno konkurenčne, med katerimi bi izpostavil predelovalne dejavnosti.«

Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije: »Ne moremo več graditi rešitev na dodatnem obremenjevanju dela oz. zaposlitve – ne prek davkov, ne prek prispevkov in ne prek administrativnih bremen, temveč na spodbujanju inovativnosti in produktivnosti.«

Enzo Smrekar, predsednik AmCham Slovenija: »Brez konkurenčnega gospodarstva ni dovolj kakovostnih delovnih mest, ni vlaganj v zdravstvo in izobraževanje. Ni športa in kulture. Zato je konkurenčnost temelj, na katerem stoji naša zmožnost, da kot družba napredujemo, skrbimo za vse generacije in ostajamo odprti v svet.«

Dagmar von Bohnstein, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice: »Slovenija je visoko ocenjena kot poslovna lokacija z učinkovito digitalno infrastrukturo in inovacijam prijaznim okoljem, vendar ji zaradi kroničnih lokacijskih pomanjkljivosti grozi, da bo izgubila svojo privlačnost. Na področju že kroničnih slabosti, kot so visoka davčna obremenitev, neučinkovitost javne uprave, toga delovnopravna zakonodaja in predvidljivost gospodarske politike, ni opaziti izboljšanja.«

Luka Vesnaver, predsednik Britansko-slovenske gospodarske zbornice: »V Britansko-slovenski gospodarski zbornici pričakujemo ciljno usmerjene ukrepe (še obstoječe) vlade za izboljšanje poslovnega okolja v Sloveniji s poudarkom na področju privabljanja tujih investitorjev, ki bodo v državo pripeljali visoko kvalificirana delovna mesta in znanje (tudi v drugih industrijskih panogah, ne zgolj farmaciji). Za dosego tega cilja so potrebni ukrepi, ki bodo usmerjeni predvsem v popolno spremembo plačnega sistema z znižanjem davčnega primeža osebnih dohodkov, obdavčitve bonusov in opcij. Hkrati pa je nujna digitalna transformacija državne uprave.«

Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB in predsednik nadzornega sveta Združenja bank Slovenije: »Slovenija je ena od najbolj odprtih ekonomij na svetu in z enormnim potencialom za nadaljnji razvoj, vendar pa našo konkurenčnost duši preobsežna regulacija, dolgotrajnost in nepreglednost administrativnih postopkov ter nepredvidljivo davčno in pravno okolje. Slovensko gospodarstvo je že ničkolikokrat dokazalo, da zna in zmore in tudi tokrat ne bo nič drugače. Zato je res skrajni čas, da omogočimo primerljive konkurenčne pogoje in Slovenija bo znova zvezda Evrope.«

Dr. Jože Podgoršek: V letu 2025 smo situacijo še dodatno zaostrili

Dr. Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije: »Po prvi oceni stanja v kmetijstvu v letu 2024 je bil faktorski dohodek v tem letu podpovprečen ter med ekonomsko manj uspešnimi leti v daljšem časovnem obdobju. Nadaljuje se trend rasti vrednosti uvoza. V letu 2025 pa smo na področju kmetijstva in gozdarstva situacijo še dodatno zaostrili s svežnjem zakonodaje, ki prihaja v državni zbor. Kolikor bodo sprejeti prvotni predlogi zakonodaje, bomo s tem dodatno zaostrili pogoje kmetovanja v naši državi do te mere, da je resno ogrožen obstoj nekaterih družinskih tržno usmerjenih kmetij, in to v času, ko sta prehranska varnost in suverenost na preizkušnji. Zato se resno sprašujemo kako naprej.«

Marko Lotrič: Delo se mora splačati: Konkurenčnost zahteva več kot le preživetje

Marko Lotrič, predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov: »Na prejšnji teden objavljeni lestvici konkurenčnosti IMD jeSlovenija šele na 19. mestu med 27 članicami EU in na 16. mestu med 19 članicami evroobmočja (poročilo IMD ne vključuje Malte). Slabše so uvrščene le še Grčija, Hrvaška in Slovaška. Gre za najslabšo uvrstitev v zadnjih petih letih, kot ugotavlja poročilo.

Največja težava je vse manj privlačno poslovno okolje: neustrezna davčna politika, spremembe delovnopravne zakonodaje, neprivlačne spodbude za tuje investitorje in preobsežna birokracija. Vse to se že odraža v krčenju investicij in gospodarski aktivnosti v zadnjem letu.

Glede na predstavljeno študijo IMD pa je skrb vzbuja dejstvo, da postajamo kot družba vse manj fleksibilni in prilagodljivi ter vse manj razumemo potrebe po ekonomskih reformah, ki so v današnjih razmerah nujne za ohranitev dolgoročne konkurenčnosti.

Ob teh rezultatih se ne morem znebiti občutka, da samo podjetniki vidijo oz. občutijo težave in so se primorani prilagajati, medtem ko se druga dva socialna partnerja samo fokusirata na krepitev socialne države za vsako ceno.«