Piše: Gašper Blažič
Predstavniki Katedrale Svobode Peter Jambrek, Dimitrij Rupel, Ernest Petrič in Tomaž Zalaznik so na današnji novinarski konferenci predstavili svoj predlog krizne in reformne vlade. Gre za pobudo, ki se navezuje na nedavno objavljeno izjavo omenjene iniciative, očitno pa bo to tudi glavna tema jutrišnje javne tribune (vabilo in izjavo smo objavili TUKAJ).
Pobuda, ki je bila objavljena danes, pa je marsikoga presenetila, tako rekoč šokirala. Omenjena četverica je namreč v predlogu izpostavila, da bi imela po njihovo vlada devet članov (Golobova jih ima 20, medtem ko ima denimo Strokovni svet SDS 12 resorjev). Kandidati za predsednika vlade pa so po njihovem izboru štirje: Janez Janša, Milan Kučan, Anže Logar in Borut Pahor. Po predlogu Katedrale Svobode bi omenjena četverica tvorila mandatarsko skupino, ki bi s soglasjem določila, kdo izmed članov bi bil predsednik vlade. Če soglasja ne bi mogli doseči, bi o tem, kdo bo prevzel najvišjo politično funkcijo v državi, odločal žreb. Preostali trije bi bili podpredsedniki vlade in bi vodili tudi vsak po en resor. Preostalih pet ministrov bi imenovale parlamentarne stranke, in sicer v trenutnem sklicu DZ vsaka enega, mandatarska skupina pa bi jih razporedila po resorjih. Vlada bi imela devet članov, poleg predsednika vlade še osem ministrov, in sicer za finance, pravosodje in notranje zadeve, obrambo, zunanje in evropske zadeve, gospodarstvo, infrastrukturo, izobraževanje in znanost ter za socialne zadeve, kamor bi pripojili tudi zdravstvo. Vlada bi v treh mesecih sprejela nacionalni reformni program s konkretnimi izvedbenimi točkami. Program bi se v naslednjih treh mesecih operacionaliziral v finančnem, kadrovskem, organizacijskem in časovnem pogledu. “Konsolidacija nacionalnega reformnega programa v roku do 25. junija 2024 pomeni zavezo slovenskega političnega razreda za konec tranzicijske konfrontacije in stagnacije,” so zapisali v predlogu.
Katedrala svobode namerava sprožiti novo razpravo o stanju v državi
Vlada narodne enotnosti po receptu Katedrale svobode
Predlog so oblikovali, saj se je naša država od njenega nastanka znašla na dnu, ki je na videz brezizhodno, stanje bi lahko opredelili tudi kot “mafijsko demokracijo”, je dejal Peter Jambrek. Mandatarsko skupino pa so sestavili iz “prve lige slovenskih politikov z nesporno avtoriteto, izkušnjami in politično legitimnostjo”, ki bi jim zaupali vodenje države in krize. Med sabo jih želijo povezati in ugotoviti, ali so se sposobni pogovarjati in doseči politično sinergijo. To bi bil po njegovem mnenju začetek nove vlade za sedanji čas, “ko je tej vladi izpuhtel zadnji kanec legitimnosti in reformne energije”. Dimitrij Rupel opozarja, da se bomo tudi zaradi zunanje politične situacije, morali navaditi pogovarjati z ljudmi, s katerimi se ne strinjamo. “Odpovedati se bomo morali raznim radikalnim idejam, da je treba očistiti Slovenijo ne vem kakšnega gibanja, osebe ali pa njegovih pristašev,” je dejal. Slovenija je bila v času, ko sta politična pola sodelovala, zelo uspešna država, je poudaril.
Kot meni Ernest Petrič, mora Slovenija funkcionirati kot normalna, moderna država, kjer kljub razlikam najdemo odgovore na skupna vprašanja, to pa je odgovornost tako koalicije kot opozicije. Aktualna vlada namreč izgublja avtoriteto in ugled, zato so “provokativno idejo” o krizni in reformni vladi v Katedrali Svobode navrgli kot “hrano za razmislek”. Poudaril je, da ima glavno besedo pri menjavi oblasti parlament. “Gre za to, da se v okviru parlamentarnih procedur doseže neko soglasje, dogovor,” je dejal, pri čemer je ta predlog izhodišče za debato. “Čas je, da se nehamo opotekati v tranziciji in da smo do te tranzicije tolerantni. Dejstvo je, da se politika, politični odločevalci morajo zavedati svoje državotvorne odgovornosti,” pa je dodal Tomaž Zalaznik. Aktualna vlada se je namreč odpovedala številnim reformam, ki jih je napovedovala na začetku mandata, kar pa ni uresničevanje razvojnega potenciala, ki ga Slovenija ima, meni. Kot je zaključil Petrič, pa želijo s tem predlogom spodbuditi aktualno vlado k razmisleku, da v preostanku mandata naredi več.
Gre za utopijo ali provokacijo?
Kot je razvidno, je predlog Katedrale svobode mogoče razumeti kot ostro kritiko sedanje vlade, kljub temu pa se postavlja vprašanje, ali je utopičen predlog nekakšne vmesne vlade, ki naj bi bila mešanica vlade narodne enotnosti in tehnične vlade, zgolj parodija, provokacija ali slaba šala. Na prvi pogled se zdi, da Katedrala svobode predlaga nekaj neuresničljivega. No, potrebno je spomniti, da sta bila Janša in Pahor nekoč že predsednika vlade (Janša trikrat in Pahor enkrat), Logar pa je bil zunanji minister in bi, kot je Janša povedal lani jeseni v intervjuju za Demokracijo, lahko uspešno vodil vlado. Kot je znano, je Logar, lanski predsedniški kandidat, sicer še vedno poslanec SDS, je pa nedavno ustanovil platformo sodelovanja, ki bi lahko prerasla v politično stranko. Ekskluziven intervju z njim si boste lahko prebrali ta teden v novi številki tednika Demokracija. Velja pa spomniti, da so vse tri Janševe vlade in koalicije ponujale sodelovanje tranzicijski levici. V treh koalicijah je bila članica DeSUS (v tretjič je predčasno izstopila), v drugi tudi Državljanska lista, v tretji pa SMC, tedaj že pod vodstvom Zdravka Počivalška, potem ko je Marjan Šarec vrgel puško v koruzo. Jasno je torej, da se desne koalicije niso zapirale v svoj ideološki mehurček in so pri tem vsaj delno sledile pokojnemu Janezu Drnovšku, ki je ravnal podobno. Navsezadnje je SDS tudi v svoj strokovni svet za vodenje odborov povabila tudi posameznike, ki niso člani stranke, denimo Zdravka Počivalška (stranka Konkretno).
In Pahor? Slednji je vlado vodil med leti 2008 in 2011, vendar je zaradi izstopa Zaresa iz koalicije mandat končal predčasno. Je pa nato bil dva zaporedna mandata predsednik republike in svojo vlogo opravil solidno. Očitno pa s svojimi predsedniškimi posli ni povsem zaključil, saj je zadnji konec tedna obiskal Češko, medtem ko se njegova naslednica Nataša Pirc Musar obnaša podobno kot nekdanji predsednik Danilo Türk, ki ga je Pahor premagal na volitvah leta 2021. Treba je sicer priznati, da se Pahor kot premier ni posebej izkazal, je pa kot prvi politik tranzicijske levice na vodstvenem položaju opozoril na »strice iz ozadja«.
Zakaj je »glavni boter« strašno besen
Povsem druga zgodba pa je Kučan, ki je po izteku zadnjega mandata leta 2002 nato vodil Forum 21 in ostal aktiven boter iz ozadja. Vendar ima veliko težavo: če je še lani januarja v Dražgošah razlagal, da je v pričakovanju zadnje bitke njegove generacije, se je očitno uštel, saj mu je premier Robert Golob ušel izpod nadzora. Kot pravi Bojan Požar, je Golob nepovratno uničil do sedaj uspešen koncept »novih obrazov«, zato je Kučan besen, saj gre tranzicijska levica v smer hudega poraza.
Golob & njegovi najožji sodelavci so za slovensko levico ustvarili dvojno nevarnost:
– verjetno dokončno ter nepovratno uničili koncept novih obrazov
– vzpostavili stanje, ki levico pelje proti porazu na prihodnjih parlamentarnih volitvah.
In zato je Kučan tako besen. 🥃 https://t.co/MCrqhJUqhw pic.twitter.com/irtSJPuDl6— BojanPožar (@BojanPozar) November 13, 2023
Povedano drugače: pričakovanje, da bo nekdanji partijski šef vstopil v sodelovanje s tremi deležniki, ki mu predstavljajo smrtne sovražnike, je predlog Katedrale svobode pravzaprav čista utopija. Vendar to ne pomeni, da je povsem »brezvezen«: odzivi nanj bodo namreč pokazali, kdo v naši državi želi povezovati in izluščiti najboljše možne rešitve za državo. Izkušnje zadnjih let so pokazale, da je radikalno linijo t. i. levega pola zapustilo kar nekaj ljudi, medtem ko Golob s somišljeniki še vedno razmišlja o čiščenju »janšistov«.
Je pa potrebno vedeti, da bo Kučan morda svojo zunanje delovanje spremenil, če bo presodil, da mu bo to koristilo. Ne gre pozabiti, da je nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar, ki je nedavno močno obremenila Goloba, sodi v Kučanov krog in sedaj svetuje aktualni predsednici republike…
Je pa potrebno spomniti, da so se iz podobnih iniciativ doslej že večkrat pojavljali predlogi o nekakšni začasni vladi. Vendar pa so tehnične vlade oz. vlade narodne enotnosti zgolj začasna rešitev v času izrednih razmer. Znano je, da se je SDS nedavno zavzela za predčasne volitve, tako da podpore morebitnim eksperimentom z možnostjo žreba zagotovo ne bo. Bržkone takšne možnosti ne bo podprlo niti Gibanje Svoboda.
