14.3 C
Ljubljana
četrtek, 13 junija, 2024

Slab rezultat ni streznil mavrične naveze znotraj NSi – še naprej napadajo zaveznike znotraj Evropske ljudske stranke

Piše: Gašper Blažič

Kot je znano, je med srečnimi dobitniki poslanskih mandatov na evropskih volitvah tudi NSi, čeprav je le malo manjkalo, da bi stranka izvisela. Uvrstila se je na rep lestvice prejemnikov, na peto mesto. 

Tesno za njo se je uvrstila SLS, ki pa je žal ostala brez uvrstitve, kar pomeni, da se je imaginarni parlamentarni prag za uvrstitev v Evropski parlament ustalil nekje na 7,5 odstotka. Na začetku štetja, ko je bilo preštetih 50 odstotkov glasovnic, je bila Toninova NSi celo na četrtem mestu, na petem pa SLS. Nato pa so rezultati iz večjih mestnih središč, kjer je SD močnejša, spremenile vrstni red. Matjaž Nemec (SD) je najprej uvrstitev lovil za rep in iz igre potisnil Petra Gregorčiča (SLS), nato pa prehitel Mateja Tonina (NSi).

NSi je tako dosegla 7,66 odstotkov, kar je pravzaprav zelo skromen rezultat, če ga primerjamo s prvimi evropskimi volitvami s slovensko udeležbo, ko se je izbiralo sedem slovenskih evroposlancev. Takrat je bila NSi celo zmagovalna stranka, dosegla je neverjetnih 23,57 odstotkov. SDS je bila šele tretja (17,65 odstotka), na drugem je bila LDS. Vse tri stranke so dosegle dva poslanska mandata, SD – takrat še Združena lista – pa enega. Prav te volitve so v slovensko “prvo ligo” potisnile do tedaj neznano županjo Moravč Ljudmilo Novak, ki je bila nato kot nosilka liste spet izvoljena leta 2019, tokrat pa je ostala brez izvolitve. Očitno so v stranki pravilno ocenili, da je v preteklem mandatu naredila preveč škode. Ne glede na to pa je dobila še vedno visoko število preferenčnih glasov (10.798), vendar jo je Tonin vseeno krepko prehitel (z več kot 16 tisoč preferenčnimi glasovi).

Vseeno pa je rezultat NSi skromen, saj z vsakimi evropskimi volitvami beleži padec podpore. Leta 2004 je prejela 102.753 glasov, letos 51.277, kar pomeni, da je v dvajsetih letih izgubila polovico glasov. K temu je pripomogla največ prav Ljudmila Novak, ki je v evropskem parlamentu povsem odkrito kolaborirala z evropsko levico, pa tudi Janez Pogorelec, ki je bil po zadnjem volilnem kongresu stranke na Toninov predlog imenovan v izvršilni odbor NSi, ter celotna “mavrična naveza”, ki obvladuje tajništvo NSi.

Bizarno je, da Pogorelec sedaj kaže s prstom na Petra Gregorčiča, češ da je izpostava SDS v SLS, s tem pa naj bi desna sredina spet dobila nižji izkupiček. Resnica pa je drugačna, saj je Lojze Peterle ves čas računal in tudi spodbujal, da bi prišlo do skupnega nastopa NSi in SLS, tako kot leta 2014. Vendar se je NSi vseeno odločila za samostojen nastop, razočarani Peterle pa je pred volitvami podprl Marka Balažica, ki je na listi SLS kandidiral na deveti poziciji, verjetno pa bi se kandidaturi celo odpovedal, če bi prišlo do skupnega nastopa z NSi. Če predpostavljamo, da bi skupna lista NSi in SLS osvojila seštevek deležev obeh list, torej 14,88 odstotka (in verjetno celo kakšen odstotek več, ker skupni nastop prinaša bonus), bi to lahko pomenilo, da bi bila s te liste izvoljena dva kandidata. Tako pa Pogorelec na omrežju X sedaj pretaka krokodilje solze, ker je Gregorčič dobrih sedem odstotkov za desnico pognal v “prazno”.

Tudi predsednik SDS Janez Janša je namignil, da bi bilo bolje, če bi v NSi prisluhnili Peterletu, nekdanjemu evropskemu poslancu, in nastopili skupaj s SLS. Vsekakor pa bi bil sedaj čas za samorefleksijo NSi in ne za napade na zaveznike znotraj skupine Evropske ljudske stranke.

Še primerjava trenda podpore SDS na dosedanjih volitvah v Evropski parlament:

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine