Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
V Sloveniji se na ustavnem sodišču sredi ene največjih zdravstvenih kriz zaradi nalezljive bolezni spreminja in dopolnjuje Zakon o nalezljivih boleznih. Ta prinaša pravno podlago za ustrezno obvladovanje pandemije – a pri nas se namesto z zajezitvijo širjenja virusa raje ukvarjamo s političnimi igricami in birokracijo. “Zdravniki nismo politiki in ne delamo po nareku politike, kot se velikokrat sliši v javnosti, imamo pa pri izvajanju zaradi pravnih regulativ in številnih iniciativ proti cepljenju in raznim ukrepom, ki jih predlagamo, izjemno velike težave pri implementaciji naših ukrepov, ki postajajo po številnih intervencijah iz različnih strani le še brezzobi tigri, tako kot sem vam opisal na primeru uvajanja PCT, ki bo na koncu ostal ukrep brez pozitivnih učinkov, saj močno dvomim, da nam bo urad IP dovolil uporabo osebnih podatkov,” je v svoji kolumni opozoril direktor NIJZ Milan Krek.
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik se namreč na vse kriplje trudi z oviranjem delovanja aplikacije za preverjanje pogojev PCT. Medtem ko v drugih državah to poteka nemoteno, smo pri nas v pičlih 14 dnevih aplikacijo spreminjali vsaj trikrat, da bi zadostili zahtevam informacijske pooblaščenke. A slednja tudi s tem ni zadovoljna. Za javnost je povedala, da doslej še niso zaznali primerov, ko bi zavezanec zgolj po tem, ko je informacijski pooblaščenec novinarjem potrdil prejem prijave in začetek inšpekcijskega postopka, samoiniciativno, še pred prejemom poziva informacijskega pooblaščenca in brez posveta z njim spremenil obdelavo. “Kdo in zakaj je tako svetoval NIJZ, ni znano, spremembe pa so najbrž povezane z dodatnimi nepotrebnimi stroški,” je zapisala. Direktor NIJZ Milan Krek je na to odgovoril, da seveda nihče nima časa, da bi tik pred četrtim valom epidemije čakal še nekaj tednov ali mesecev na poziv informacijskega pooblaščenca – kar je tudi razlog, da so se samoiniciativno odzvali in prilagodili aplikacijo na način, kot je bilo prebrati na spletni strani informacijskega pooblaščenca. Da bi bile spremembe povezane z dodatnimi nepotrebnimi stroški tudi ne drži, saj so spremembe in vzdrževanje aplikacije zajete v prvotno ceno, njen očitek je torej povsem neutemeljen.
Prelesnikova je sicer mnenja, da nedvoumna pravna podlaga za uporabo EU digitalnih covidnih potrdil trenutno velja le za namene prehajanja meje. Glede na določbe slovenske ustave pa tako ustrezno pravno podlago po navedbah Prelesnikove lahko zagotovi le zakon. Da bi se izognili vsem nejasnostim in zaradi zaščite posameznikov bo o ustreznosti pravne podlage odločalo ustavno sodišče – vprašanje ustreznosti odloka PCT, s katerim vlada določa obdelavo osebnih podatkov, je Prelesnikova namreč prepustila v presojo ustavnemu sodišču, sama pa si je umila roke. Povedala je, da bo spoštovala vsakršno odločitev, a glede na to, da imajo nasprotniki vlade na ustavnem sodišču zagotovljeno večino, ni ravno pričakovati, da njihova odločitev ne bi bila skladna z idejami Prelesnikove. Ta je s svojo predhodnico Natašo Pirc Musar v zadnjih dneh vneto opozarjala, da je premalo demokratično, če ukrepe za omejevanje epidemije sprejema vlada. “Če bomo dolgo parlamentirali, bo zmanjkalo krst v tej državi,” je že pred časom opozoril Jožef Horvat in žal bi utegnil imeti prav. Zakona, s katerim bi uvedli aplikacijo za preverjanje pogojev PCT, sploh še ni na vidiku. Zlahka pa bi se tudi zgodilo, da iz podobnega razloga ne bi imeli niti ukrepov. Ustavno sodišče namreč lahko vladno uredbo odpravi in rabo aplikacije v prihodnje tudi prepove. Poleg tega lahko prepreči vse protikoronske ukrepe – kar nas niti ne bi več presenetilo.
V Franciji je ustavno sodišče odločilo, da potrdilo o cepljenju ali negativen test ni v neskladju z ustavo
Medtem ko se pri nas zdi, da se naše ustavno sodišče odloča predvsem po politični liniji, pa je francosko odločilo, da potrdilo o cepljenju ali negativnem testu na Sars-2 ni v neskladju z ustavo. Tako v Franciji brez predložitve tega potrdila ni možen vstop v restavracije ali na terase lokalov in podobno. Ustavno sodišče je še odločilo, da je tudi nova zakonodaja, ki predpisuje obvezno cepljenje vseh zdravstvenih delavcev, skladna z ustavo. Zdravstveni delavci bodo morali biti proti virusu Sars-2 zato cepljeni najkasneje do sredine septembra. Sodišče je med drugim sicer še presodilo, da je protiustavno odpovedati delovno razmerje zdravstvenemu delavcu, ki je zaposlen po pogodbi za določen čas.
Ravnanje Prelesnikove v službi spopada tranzicijske levice z vlado Janeza Janše
Prelesnikova je pred kratkim dejala, da razume nujnost sprejemanja ukrepov za zajezitev širjenja virusa ter izraža skrb za javno zdravje – a njena dejanja tega ne dokazujejo. Če bi ji bilo v resnici mar za zdravje, bi na NIJZ naslovila natančna navodila, kaj in kako je treba spremeniti, da bo aplikacija usklajena z njenimi zahtevami. Glede na to, da so pritožbe IP morali poiskati na spletni strani, tega več kot očitno ni storila. Videti pa je tudi, da se ji ne mudi preveč, urejanje zadeve se bo sedaj po vsej verjetnosti zavleklo – kar je glede na razmere povsem nedopustno. Razumeti je treba, da nista v ospredju skrb in vprašanje ustreznosti odloka PCT, pač pa zgolj del vsestranskega spopada tranzicijske levice z vlado Janeza Janše.
