Piše: Anamarija Novak
Beseda škandal izvira iz starogrške besede σκάνδαλον oziroma skandalon, kar pomeni kamen spotike. Samostalnik v metaforični obliki označuje vzrok za nesrečo, katastrofo, v besedni zvezi pa lahko v prenesenem pomenu označuje povod za greh ali vzrok za pogubo.
Tudi v Svetem pismu ima skandalon tak pomen, pomeni torej oviro, zanko ali kamen spotike, evangeliji z besedo skandalon označujejo tudi padec v svet laži, v katerega človeka povleče skušnjava, greh, se pravi vse, nad čemer se svetost zgraža, kar ni v skladu z zapovedmi ali s predstavami o moralnem načinu življenja. Sodobni pomen besede škandal se je seveda oblikoval z različnimi prevodi Biblije, zato ima beseda škandal v SSKJ dve razlagi. Prva je tale: škandal je nemoralno, nečastno dejanje, ravnanje, ki vzbuja ogorčenje, zgražanje javnosti: narediti, preprečiti škandal; urediti zadevo brez škandala; biti zapleten v škandal / ne delaj mi škandala, brž odidi / gospodarski, ljubezenski, politični škandal; // ekspr., v povedni rabi kar vzbuja ogorčenje, zgražanje zaradi nedopustnosti, zelo slabe kakovosti: tako slab prevod je pravi škandal / da tega ne veš, je škandal sramota. Druga razlaga se glasi: v medmetni rabi izraža ogorčenje, zgražanje; sramota: škandal, še zdaj niso končali del; pijan je prišel v službo.
Zakaj tak uvod? Zaradi dejanj aktualne zunanje ministrice Tanje Fajon. Kako drugače kot politični škandal bi lahko poimenovali dejstvo, da na dvostranskih srečanjih ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon ni izobešene slovenske zastave? Malomarnost? In kaj drugega kot politični škandal je zunanjepolitično koketiranje z Rusijo v času, ko Putin izvaja vojaško agresijo v Ukrajini? Pragmatičnost? In kaj se je zgodilo z obljubami o vrnitvi v jedrno Evropo?
Kje je slovenska zastava?
Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon bi morala v tujini predstavljati Slovenijo. Tudi tako, da pripadnost Sloveniji na uradnih obiskih v tujini izraža z izobešeno zastavo. Pri vsakem obisku države se po protokolu visi poleg zastave države gostiteljice tudi zastava države, iz katere prihaja gost na obisk. Slovenska zastava je nacionalni simbol Slovenije, simbol identitete, označuje pripadnost Republiki Sloveniji, je pa tudi osrednjega pomena za diplomacijo, zato je pomembno, da je na mednarodnih obiskih slovenskih državnikov v tujini vidna. A pri obiskih Tanje Fajon ni tako. Na več srečanjih ministrice za zunanje zadeve v tujini ne zasledimo slovenske zastave, so pa po navadi na slikah zastave držav gostiteljic. Tako se je zgodilo tudi nedavno, ko se je Fajonova mudila na uradnem obisku v Kirgiški republiki. Kako vlada komentira to, da na več dvostranskih srečanjih ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon ni slovenske zastave, pa je v poslanskem vprašanju zapisala poslanka SDS Jelka Godec in izpostavila primere, ko na uradnih obiskih Fajonove nismo zasledili slovenske zastave. In sicer:
– 6. julija 2022 je bila ministrica za zunanje zadeve na uradnem obisku pri hrvaškem predsedniku, kjer je ni pričakala slovenska zastava.
– 18. oktobra 2022 je bila ministrica za zunanje zadeve na uradnem obisku v Severni Makedoniji, kjer jo je pričakala slovaška zastava.
– 15. novembra 2022 pri podpisu pogodbe o dobavi plina iz Alžirije in srečanju z ministrom za zunanje zadeve in narodne skupnosti v tujini Ljudske demokratične republike Alžirije, je visela samo alžirska zastava, slovenske ni bilo.
– 21. decembra 2022 je ministrica Fajonova slikana v Črni gori z avstrijskim ministrom za evropske in mednarodne zadeve ter s predsednikom Črne gore samo ob črnogorski zastavi.
– 15. januarja 2023 na srečanju ministrice Fajonove s predsednikom Črne gore Milom Đukanovićem in med izjavo za javnost s predsednico Skupščine Črne gore je samo zastava gostiteljice.
– V Argentini (30. oktobra 2022) in v Urugvaju (1. 11. 2022) je bila slovenska zastava le postavljena, pa se je ministrica postavila pred napačno zastavo in se slikala poleg argentinske oz. urugvajske, namesto pred slovensko.
Dejstvo, da slovenske zastave na uradnih obiskih ni, je lahko izraz ignoriranja naše zunanje ministrice v tujini in vodi v skrhan mednarodni ugled slovenske države, saj se je tudi število obiskov slovenske zunanje ministrice zmanjšalo glede na prejšnji mandat, ko je ministrstvo za zunanje zadeve vodil Anže Logar, ki je Slovenijo vrnil na mednarodni zemljevid.
Od Uzbekistana do Kirgizistana
Zunanja ministrica Tanja Fajon se je minuli teden mudila na delovnem obisku v Republiki Uzbekistan, kjer jo je spremljala gospodarska delegacija, in sicer predstavniki slovenskih podjetij. Z namenom krepitve gospodarskega sodelovanja z Uzbekistanom se je ministrica Fajonova srečala s podpredsednikom vlade za investicije in ekonomske odnose s tujino Žamšidom Khodajevom, s katerim sta podpisala sporazum o gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Uzbekistanom. Fajonovo je sprejel tudi minister za zunanje zadeve Bahtijori Saidov. Zavzela sta se za krepitev političnega dialoga med državama ter izrazila interes za krepitev sodelovanja na dvostranskem in multilateralnem področju. »Prepričana sem, da bo okrepljen politični dialog pripomogel k poglabljanju sodelovanja tudi na drugih področjih, kot so znanost, šport in seveda odnosi med ljudmi. Uzbekistan je pomembna partnerica tudi za Evropsko unijo in močno prispeva k regionalnemu sodelovanju v Srednji Aziji,« je po srečanju s sogovorcem dejala ministrica. Prav tako je Fajonova obiskala Kirgizistan, kjer so jo sprejeli njen tamkajšnji kolega Ženbek Kulubajev, predsednik države Sadir Žaparov in vodja predsedniške administracije Akilbek Žaparov. Srečala se je tudi z ministroma za gospodarstvo in energetiko, Danijarom Amangeldijevom in Ibrajevom Talajbekom. Sta Uzbekistan in Kirgizistan vrnitev k jedrni Evropi, kot je to obljubljala Tanja Fajon? Zagotovo ne.
Kaj se je zgodilo z jedrno Evropo?
Prav je, da ima zunanja ministrica dobre odnose z državami po svetu, a če bo opravljala dvostranska srečanja le z nekaterimi, ne bo dosegla obljubljenega. Od okoli 100 srečanj so bila le tri srečanja s predstavniki jedrnih držav. Kot smo že poročali, eno srečanje z zunanjo ministrico Francije Catherine Colonna in dve srečanji z zunanjo ministrico Nemčije Annaleno Baerbock. Če smo radodarni in k jedrnim državam (Franciji, Nemčiji in Italiji) prištejemo še Luksemburg, Avstrijo, Belgijo in Dansko, je bilo srečanj s predstavniki jedrnih držav nekoliko več. Štirikrat se je namreč srečala z avstrijskim zunanjim ministrom Alexandrom Schallenbergom, po enkrat z luksemburškim zunanjim ministrom Jeanom Asselbornom, belgijsko zunanjo ministrico Hadjo Lahib in danskim zunanjim ministrom Jeppejem Kofodom. S kom je ministrica opravila druga dvostranska srečanja? Z državami Balkana, Srednje Evrope in množico tretjih držav. Med drugim se je srečala s predstavniki Islandije, Gruzije, Argentine, Urugvaja, Angole, Papue Nove Gvineje, Esvatinije, Svetega Tomaža in Principa, Kambodže, Indonezije, Laosa, Tajske itn.
Ekstremno povečanje izvoza v Rusijo
Stran od tako imenovane jedrne Evrope nas pelje tudi ekstremno povečanje izvoza v Rusijo po vojni z Ukrajino. Nekatere države so po začetku vojne z veliko večjo hitrostjo zmanjševale blagovno menjavo z Rusijo, nekatere pa so jo še povečevale. Med državami, ki so trgovanje z Rusijo še povečale, je Slovenija. Ne samo to, po vojni je prišlo do ekstremnega povečanja uvoza iz Rusije. Pred kratkim pa je Fajonova tudi izjavila, da »brez Rusije v Evropi ne bo stabilnosti« in »Rusija mora biti del razprave o novi varnostni arhitekturi v Evropi« ter »takoj, ko bo mir dosežen, bo najpomembnejša stvar – obnovitev dialoga z Rusijo«. Anže Logar pravi, da je malo zunanjih ministrov, razen morda madžarskega, ki bi med rusko agresijo v Ukrajini javno dajal podobne izjave, zagotovo pa so takšna sporočila balzam za Putinove medije. Zato ni presenetljivo, da so Rusi ministričine besede hitro povzeli. Obrata naše zunanje politike k jedrni Evropi za zdaj še ni opaziti, je bil pa toliko opaznejši zunanjepolitični obrat k Balkanu in državam v razvoju oz. državam t. i. globalnega juga pa tudi prorusko ministrovanje Tanje Fajon.
(Članek je je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji revije Demokracija, 16.2.2023)
