Piše: Vida Kocjan
Slovenski bruto domači proizvod se je lani po prvi letni oceni Statističnega urada RS realno zvišal za 2,5 odstotka, medtem ko je predhodna ocena, ki je temeljila na združevanju četrtletnih podatkov, govorila o 5,4-odstotni rasti. Lanska rast je bila tako bistveno nižja od prvotnih ocen, pa tudi precej počasnejša od pokoronske 8,2-odstotne rasti v letu 2021. Pod Golobovo vlado gre Sloveniji gospodarsko precej slabše kot pod prejšnjo, Janševo vlado!
Po popravku bruto domačega proizvoda (BDP), kakršnega v Sloveniji še ni bilo, so nas poučili, da se bistveno spreminjajo osnovna izhodišča za oblikovanje makroekonomskih in javnofinančnih politik. Vse skupaj se bo poznalo pri državnem proračunu, posledično najverjetneje tudi pri dodatnih davkih.
Popravek, kot ga še ni bilo
Prejšnji teden je Statistični urad RS (Surs) občutno spremenil podatek o višini in rasti BDP za leto 2022. Če je doslej veljalo, da je BDP v letu 2022 znašal 58.989 milijonov evrov, je ta po popravku Sursa zdaj 1.951 milijonov evrov nižji in znaša 57.038 milijonov evrov. Povedano drugače: neznano kam je izginilo skoraj 2000 milijonov (dve milijardi) evrov.
Popravek BDP je v javnosti naletel na veliko začudenje. Kaj takega se v Sloveniji še ni zgodilo, so pa to poznali v Grčiji, preden je ta pred leti, v času ko je vlado vodila tamkajšnja levica, zašla v veliko dolžniško krizo. Nad tako velikim popravkom rasti BDP navzdol so začudenje izrazili tudi v Strateškem svetu za makroekonomska vprašanja in Fiskalnem svetu. Na družbenih omrežjih se je oglasil Janez Janša, predsednik prejšnje vlade, ter vlado, SURS in Banko Slovenije vprašal, kako je to mogoče in kakšen vpliv bo to imelo na proračunsko načrtovanje.
Podobna vprašanja smo na več naslovov poslali tudi iz uredništva Demokracije. Večina, med drugim Banka Slovenije, nas je pri vprašanju, kako bo to vplivalo na finančno načrtovanje, napotila na ministrstvo za finance kot najbolj pristojno za komentar. S finančnega ministrstva pa so nam odgovorili, da je »Statistični urad kot neodvisen in pristojen organ pojasnil, zakaj je do razlik prišlo. Spremenjen statistični kazalnik (BDP) pomeni spremenjene vrednosti v odstotkih BDP za leto 2022, kar je izhodiščna vrednost za prihodnja leta. Sprememba ocene rasti BDP pa ne vpliva na zaveze Slovenije glede postopnega srednjeročnega uravnoteženja javnih financ«.
Motni Surs
Po objavi znižanja rasti BDP nam je Surs pojasnil, da je razlika med podatki o gospodarski rasti posledica redne revizije. Te so predpisane z mednarodnimi priporočili in evropsko zakonodajo. Pri tem so navedli Uredbo EU št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov, priročnik za revizijo podatkov nacionalnih računov (ESA 2010).
Zatrdili so, da »revizija podatkov o BDP po definiciji ni napaka, temveč izboljšana predhodna ocena na podlagi dodatnih podatkovnih virov«. Dodali so, da podatke BDP redno revidirajo s posodobljenimi podatkovnimi viri in metodami v skladu z veljavno in mednarodno usklajeno politiko revizij, tako da so podatki o BDP v državah EU za določeno leto podvrženi rednim revizijam nekaj let zapored. »Velikosti sprememb podatkov po nekaj letih glede na prvotne objave so v povprečju primerljive z drugimi državami. Je pa v slovenskem primeru največja razlika običajno med prvo oceno na podlagi četrtletnih računov in prvo oceno na podlagi letnih podatkovnih virov, torej že pol leta po četrtletni oceni, medtem ko je v številnih drugih državah prehod do revidirane ocene običajno postopen in traja nekaj let,« so za Demokracijo sporočili s Sursa.
So se še enkrat »zmotili«?
V nadaljevanju so pojasnili, da »do večjih revizij prvih ocen gospodarske rasti lahko prihaja v letih neobičajnih gospodarskih razmer (npr. prva ocena gospodarske rasti za leto 2020, leto, ki ga je močno zaznamovala pandemija covida-19, je bila z revizijo spremenjena za 1,3 odstotne točke)«, so zapisali. Dejanski podatki pa kažejo, da ni tako. Revizija v letu 2020 in nasploh v letih od 2019 do 2021 je bila vsako leto le 0,1-odstotna. So se na Sursu tudi tu zmotili ali pa morda kar zlagali? Sporočili so nam nekaj, s čimer so zanikali lastne javno objavljene podatke.
Izgovori odgovornih
Za leto 2022 pa so zapisali, da je bila »prva ocena gospodarske rasti za leto 2022 iz februarja 2023 narejena z združevanjem četrtletnih podatkov na podlagi takrat dostopnih virov podatkov, pri reviziji pa so upoštevali tudi pozneje pridobljene letne podatkovne vire, ki so bolj popolni in podrobni kot podatkovni viri za četrtletne ocene«. »Tudi leto 2022 so zaznamovale neobičajne gospodarske razmere, zato je bila revizija ocene gospodarske rasti večja kot v prejšnjih letih. K temu so prispevale razmere večje dinamike cenovnih gibanj pri proizvajalcih in v potrošnji ter njena neenakomernost po skupinah proizvodov. Leto 2022 je bilo neobičajno tudi z vidika visokih stroškov energije za podjetja (vpliv vojne v Ukrajini in energetska kriza). V prvi oceni BDP (februarja 2023) nismo imeli na voljo podatkov o tem, kako podjetja obvladujejo te stroške oz. do katerih pomoči države so upravičena. Ocena BDP (objavljena 31. avgusta) temelji na popolnejših podatkovnih virih, v katerih so bili zajeti tudi dejanski stroški energije, izdatki in olajšave,« so še pojasnjevali na Sursu. Dodali so še, da je čim hitrejša objava podatkov zelo pomembna z vidika uporabniških potreb, hkrati pa pomeni nekoliko večje tveganje pri prvih ocenah oziroma reviziji podatkov ob pridobitvi dodatnih virov, ki prinašajo večjo zanesljivost ocen. Slednje drži, vendar je bilo tudi v preteklih letih tako, pa so bila odstopanja v podatkih o rasti BDP le 0,1-odstotna.
Kako bo to vplivalo na proračunsko načrtovanje? Pri tem so nam s Sursa odgovorili, da je za odgovor na to pristojno ministrstvo za finance.
Umar: Tako velike spremembe še ni bilo
Odgovore smo iskali tudi v Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Tam so nam uvodoma pojasnili, da Umar ni vključen v pripravo podatkov o rasti BDP, ampak je to v pristojnosti Sursa. Dodali so, da objava letnega podatka vedno prinese spremembo v izračunu (v primerjavi s februarsko objavo na podlagi četrtletnih podatkov), in sicer zaradi večjega zajema podatkov, vendar tako velike spremembe doslej še ni bilo in jih je presenetila. »Lani so nas sicer podatki o rasti BDP iz četrtletja v četrtletje presenečali navzgor, zlasti v segmentu zasebne potrošnje in gradbeništva,« so sporočili iz Umarja in dodali: »Na določenih agregatih je bila pri Sursovi objavi letnega podatka nižja rast torej v določeni meri pričakovana, zlasti po objavi Ajpesovih podatkov o poslovanju gospodarskih družb v letu 2022, nikakor pa ne v takšnem obsegu. To je prineslo tudi nekaj vsebinskih sprememb v razlagi preteklih gospodarskih gibanj zlasti na omenjenih področjih. V uradu pripravljamo redno jesensko napoved, ki bo objavljena predvidoma v sredini septembra.« Glede proračunskega načrtovanja pa so nas tudi iz Umarja napotili na za to pristojno ministrstvo za finance.
Banka Slovenije brez mnenja
Medtem ko so na Sursu pojasnjevali razloge in pri tem tudi precej zašli in so v Umarju razkrili, da tako velike spremembe v rasti BDP v Sloveniji še ni bilo, pa so v Banki Slovenije ostali brez mnenja. Na naša vprašanja, kako to komentirajo in kako bo to vplivalo na nadaljnja načrtovanja, so nam odgovorili, da se za vprašanja sicer zahvaljujejo, da pa »predlagajo, da se z njimi obrnemo na ministrstvo za finance«. Odgovor je najmanj nenavaden, saj je Banka Slovenije osrednja finančna ustanova in ima kot takšna tudi veliko odgovornost za dogajanje na slovenskem gospodarskem in finančnem področju.
Masten: Posledica netočnosti
»Očitno je prišlo do neobičajno velike napake oziroma revizije in ta neobičajno velika napaka je tako v času kot v prostoru,« pa je za Nova24TV dejal ekonomist dr. Igor Masten, ki je s tem mislil predvsem na »neobičajno veliko napako« v primerjavi z revizijami v drugih državah, ki so prav tako preživele epidemijo. Po njegovem mnenju je veliko odstopanje posledica netočnosti, ki so se pojavile pri upoštevanju inflacije, oziroma pri njenem podcenjevanju in posledica domnevno netočne metodologije, čeprav, kot trdi, »je to stvar samega Statističnega urada«. »Tako velike revizije, to je res nenavadno, saj to povzroča izjemno velike težave pri delu marsikatere institucije, kot sta UMAR in Banka Slovenije, ki tovrstne informacije, kot je ta, uporabljajo za svoje nadaljnje napovedi. Govorimo predvsem o pripravi predpostavk proračuna,« je dejal Masten, ki je prepričan, da zadeva nima nobenega političnega ozadja. Prepričan je tudi, da ne gre za zadnjo revizijo, ampak meni, da gre v prvi vrsti za metodološki problem, tako da morajo zdaj znova preveriti vse.
Burger: Posledica velikih skokov cen
Ekonomist dr. Anže Burger pravi, da je bilo odstopanje ravno zaradi nepopolnosti podatkov, hkrati pa da je to posledica velikih skokov cen življenjskih potrebščin in sprememb cen v splošnem od leta 2021. »Važno je, da imamo sedaj jasno sliko, da inflacija povzroča velike stroške ne le za potrošnike, ampak tudi za oblikovalce ekonomskih politik, če imajo politiki in javni sektor tako napačne informacije, več kot dvojno precenjene podatke o gospodarski rasti, je to lahko problem pri fiskalni in socialni politiki,« je za Nova24TV pojasnil Burger.
Grims: Prihajajo težki časi
»Kako mediji prikažejo razvojno katastrofo kot »napako«, kadar je leva vlada. To pomeni, da so bili napačni vsi izračuni, na katerih temelji zapravljanje denarja davkoplačevalcev s strani Golobove vlade. Prihajajo težki časi, inflacija, višji davki. Polom,« pa se je na domnevno napako v izračunu odzval poslanec SDS Branko Grims.
Dr. Janez Šušteršič: Pojasnila Sursa so zelo skopa, slika sedanjega stanja se bo poslabšala
Za mnenje smo prosili nekdanjega finančnega ministra dr. Janeza Šušteršiča. Pojasnil nam je: »Surs vsako leto avgusta objavi popravek prve ocene BDP za prejšnje leto, ki jo objavi februarja glede na četrtletne podatke. Popravek je potreben, ker tekom leta dobijo še nove podatke (npr. zaključne račune podjetij). Zakaj je letos popravek tako visok, pa ne vem, ker so tudi njihova pojasnila v objavi zelo skopa. Vsekakor bo to vplivalo na ocene gospodarske rasti za naprej in s tem tudi na ocene davčnih prihodkov. Poleg tega se bo slika sedanjega stanja poslabšala (deleža primanjkljaja in dolga v BDP bosta višja, ker je BDP manjši). Za ministrstvo za finance bo to pomenilo pritisk na bolj omejevalno načrtovanje proračunskih izdatkov in primanjkljaja. Koliko bo uspelo narediti glede na ambiciozne vladne načrte o dodatnih izdatkih za nove ukrepe v zdravstvu, dolgotrajni oskrbi, plačah javnega sektorja itd. bomo pa še videli. Bojim se, da ne zelo veliko.«
Janez Janša: »Velikih odstopanj se spomnim iz grške dolžniške krize«
Janez Janša: »Velika odstopanja pri ugotovitvi lanskega BDP so nenavadna. Nazadnje se jih spomnim iz časov grške dolžniške krize, zato so v Bruslju še posebej pozorni na to razliko. Je pa verjetno posledica dejstva, da je v lanskem letu zaradi nekaterih nespametnih potez vlade velik del slovenske ekonomije plačeval elektriko oz. energijo nasploh po bistveno višji ceni kot nekateri drugi. Ne znam si drugače predstavljati te razlike, ki znaša skoraj dve milijardi evrov. Ker je zdaj podlaga za dve milijardi evrov nižja, bo proračunsko načrtovanje za prihodnji leti izjemno zahtevno, ob ohlajanju gospodarstva pa sploh. Zato je nujno, da vlada postrga povsod, kjer lahko.« Tako je Janša v oddaji Odmevi na TV Slovenija, ki jo je vodil Luka Svetina, komentiral znižanje BDP. Janša je še dodal, da ga ohlajanje gospodarstva v Sloveniji skrbi že nekaj časa.
