NLB se je lani poleti znašla v središču pozornosti slovenske javnosti, ko je bila med preiskavo Logarjeve komisije, ki se je ukvarjala z ugotavljanjem krivcev za nastanek bančne luknje, odkrita ena največjih afer v samostojni državi – milijardno pranje iranskega denarja, ki je bilo med drugim namenjeno tudi za financiranje islamskega terorizma. Nova24TV je ekskluzivno razkrivala imena odgovornih politikov, ki so vedeli za pranje denarja, a niso ukrepali. Toda sporni posli največje državne banke segajo daleč onkraj slovenskih meja; že lani smo ekskluzivno razkrili, da je bilo v Filadelfiji zaradi poskusa pranja denarja obsojeno tudi vodstvo podružnice stare Ljubljanske banke – LBS v New Yorku, ki je obratovala v 80. letih prejšnjega stoletja. Direktorja Vinka Mira je po naročilu Milana Kučana in tedanjega vodstva LB pred ameriško sodnijo pomagal ubraniti znani pravnik Boštjan M. Zupančič, pozneje sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strassbourgu. Zdaj pa je vodstvo NLB pod drobnogledom zaradi dogajanja v njeni podružnici v Skopju.
Toda pojdimo po vrsti. V Makedoniji trenutno na sodišču potekajo trije ločeni procesi, v katere je tako ali drugače vpleteno vodstvo makedonske podružnice NLB v Skopju. Prvega izmed škandalov intenzivno preiskuje znani makedonski raziskovalni novinar Ljubčo Zlatev, ki ima svojo oddajo na televiziji Alfa TV, v kateri odkriva politične škandale. NLB je v Makedoniji komercialna banka in mora poslovati po makedonskih zakonih, ki veljajo za tuje banke. Takšna banka v Makedoniji sme svojim hčerinskim podjetjem (svojim interesnim podjetjem) dajati posojila, ki lahko dosežejo maksimalno 25 odstotkov denarja, ki je na razpolago za kreditiranje (kreditni portfolio), a ta pravila hčerinska banka NLB že vrsto let spretno izigrava.
NLB v Makedoniji svojim interesnim podjetjem daje posojila, ki so precej višja od dovoljenih 25 odstotkov kreditnega portfolia – ti zneski dosegajo tudi 50 odstotkov skupnega kreditnega proračuna, a to so v upravnem odboru banke doslej izjemno spretno prikrivali. Namreč, ko manjša makedonska podjetja najemajo kredite v NLB, ob podpisu pogodbe z banko nevede sklenejo dogovor, da bodo manjši odstotek svojega prejetega denarja posodile naprej drugim podjetjem. Jasno, gre za interesna podjetja NLB, ki ta denar prejmejo in so tako financirana mimo banke, na papirju od fizičnih oseb in neodvisnih podjetnikov. Podjetniki ob tem sploh ne vedo, da so posodili svoj denar in so tako udeleženi v dobro utečenem sistemu pranja denarja – ti “kreditni pogoji” banke so dobro skriti v členih kreditne pogodbe, bančni referenti šele naknadno v računalnik vnesejo imena in naslove podjetij, katerim bo denar posojen, podpisniki pa so prejemniki kredita.
V aferi pranja denarja oškodovanih prek 800 kreditojemalcev
“To je eden večjih bančnih škandalov v Makedoniji, saj gre za sistematično izigravanje zakonov, ki traja že desetletje. Zaskrbljujoče je, da to počne tuja komercialna banka, v tem primeru slovenska,” pravi Ljubčo Zlatev, ki je v svoji oddaji razkril, da je za to početje vedela tudi Narodna makedonska banka, ki pa je kršiteljem pogledala skozi prste. Podkupljivost bančnih uslužbencev v Makedoniji je namreč zaskrbljujoče visoka, ob tem pa vodstvo narodne banke ves čas vztraja pri stališču, da denarja interesnim podjetjem ni posodila NLB, temveč fizične osebe. Pranje denarja je izjemno težko dokazati.
Škandal je izbruhnil, ko so nekateri kreditojemalci pri NLB ugotovili, da morajo državi plačati visoke provizije, torej so bili zaradi vodstva slovenske banke direktno oškodovani. “Iz dneva v dan več je ljudi, ki se obračajo name, saj so nemočni, primorani so plačati izjemno visoke zneske zaradi posojila, za katerega sploh ne vedo, da so ga komu dali,” dodaja Zlatev, ki razkriva, da je trenutno v Makedoniji 800 takšnih sodnih procesov. V takšno koruptivno početje, ki ga je dovoljevala makedonska nacionalna banka, so sicer vpletene tudi druge komercialne banke, a v skoraj 30 odstotkih sodnih primerov gre za kredite, najete pri makedonski podružnici Nove ljubljanske banke.
Kdo je prejel ukradeni denar, ki so ga pretihotapili v Slovenijo?
A tu se zgodba še ne konča. Drugi veliki škandal, v katerega je v Makedoniji vpletena NLB, zadeva krajo denarja iz trezorja v višini 3 milijone evrov, kar se je zgodilo 10. aprila lani. Za krajo je sicer trenutno pred makedonskim prvostopenjskim sodiščem obtožen en čuvaj trezorja, čeprav strokovnjaki opozarjajo, da takšne kraje denarja ni mogla izvesti ena sama oseba, pač pa je moralo iti za dobro usklajeno akcijo. Vrata trezorja se morajo namreč odpreti s sedmimi različnimi ključi, sicer je to postopek, ki ga v banki izvaja skupaj okoli 14 ljudi. “Da bi bilo takšno krajo mogoče izvesti, bi moralo sodelovati najmanj sedem ljudi, vse drugo je znanstvena fantastika,” pravi Zlatev.
Potem ko so prijeli čuvaja trezorja, je ta na sodišču dejal, da je bil krajo denarja prisiljen izpeljati, saj so grozili njemu in njegovi družini, morebitnih imen sodelavcev v ropu pa ni želel razkriti. Je pa pred sodnico priznal, da je bil denar v kovčku z letalom prepeljan v Slovenijo. Kdo so torej ljudje, ki so sodelovali v ropu, kdo je bil njegov naročnik in kje v Sloveniji je končal denar, so naslednja vprašanja, s katerimi se ukvarjajo makedonski raziskovalni novinarji. Njihova odkritja dajejo zgodbi makedonske NLB povsem nove razsežnosti.
Pred dvema mesecema je makedonska podružnica slovenskega podjetja Sava Re, ki samo sebe imenuje za “prodorno zavarovalno skupino”, makedonski podružnici Nove ljubljanske banke izplačala zavarovalno premijo v višini 80 odstotkov ukradenega denarja, saj je bila NLB za kraje zavarovana pri Sava Re. Kar je v tej zgodbi najbolj zanimivo, je časovno sosledje dogodkov. Šele pol leta pred ropom se je namreč NLB z aneksom k zavarovalni pogodbi zavarovala tudi pred “notranjimi ropi”, torej krajami s strani svojih lastnih uslužbencev. Ob tem je vredno dodati, da je predsednik upravnega odbora makedonske podružnice Nove ljubljanske banke tudi mož menedžerke v makedonski podružnici Sava Re. Golo naključje? Da, prav na to se zdaj sklicujejo tako v NLB kot tudi Sava Re.
V tem trenutku je sicer težko govoriti o povezavah kraje in pranja denarja v NLB v Skopju z milijardnim pranjem denarja v NLB v Sloveniji, je pa skrajno nenavadno, da imajo številni ljudje, ki so vedeli za pranje denarja, pa niso ukrepali (torej neposredno nosijo politično odgovornost), zdaj dobro plačane službe, nekateri celo v Makedoniji. Samuel Žbogar, zunanji minister v času pranja denarja v NLB, ko je bil na oblasti Pahorjev levi trojček, je denimo postal evropski ambasador v Republiki Makedoniji.
Denar, ki je prispel na račune slovenskih in avstrijskih podjetij, namenjen tudi za financiranje nepremičnin v Bitoli
In zdaj pridemo še do tretjega škandala v makedonski podružnici Nove ljubljanske banke, v katerega pa so neposredno vpleteni tudi slovenski državljani, eden od njih je celo obtožen pred makedonskim sodiščem. Gre za še eno afero pranja denarja v NLB, v preiskavi je tudi bivši makedonski minister, čigar ime ni razkrito. Tožilka Ivana Trajčeva s Tožilstva za pregon organiziranega kriminala in korupcije je namreč izdala odredbo za sodno izvedenstvo v zadevi zlorabe službenega položaja in pranja denarja v NLB banki, so potrdili za Makfaks na tožilstvu. Preiskava se je začela lani maja, vodi jo tožilka Lidija Raičević.
Preiskava se vodi proti osmim osebam, ki so osumljene “zlorabe službenega položaja in pooblastil”, štirje od njih pa za »pranje denarja in drugih sredstev kaznivega dejanja«. V preiskavi so udeleženi tudi bivši minister iz vlade Gruevskega in Ahmetija, bivši direktor banke NLB, odvetnik, notar in druge osebe, kakor tudi oseba, ki je državljan Republike Slovenije. Tožilstvo sumi, da so osumljenci v obdobju od leta 2006 do leta 2017 ustanavljali podjetja, dobivali kredite in denar nakazovali v Slovenijo in avstrijskim podjetjem, potem pa del sredstev investirali v ustanavljanje novih podjetij in kupovanje nepremičnin v Bitoli. Med temi podjetji je bilo tudi slovensko podjetje Meteorit, registrirano v Hočah pri Mariboru, ki je denar nakazovalo naprej drugim, manjšim podjetjem.
Boris Medved, nekdanji šef Vegrada, je bil že v Sloveniji obtožen izčrpavanja podjetij
In kdo je Slovenec, ki je osumljen pranja denarja? Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da gre za Borisa Medveda, nekdanjega šefa Vegrada (na tem položaju je zamenjal Hildo Tovšak). Medved je bil tudi direktor družbe Meteorit, ko je ta z Medvedom na čelu izčrpala danes propadlo podjetje Met Metal in upnikom zapustila trimilijonsko luknjo, o čemer je leta 2012 poročal že časopis Dnevnik.
Medvedovo podjetje Meteorit Metal je šlo v prisilno poravnavo z odpisom dolgov, preimenovalo se je v Met Metal, upnikom pa v načrtu sanacije predlagalo 30-odstotno poplačilo v dobrem letu dni. Toda bolj kot sami pogoji je nekatere upnike zmotila velika razlika med terjatvami, ki jih je Met Metal izkazoval do Meteorita na dan razglasitve insolventnosti in manj kot leto dni pred tem, je še poročal Dnevnik. Namreč, neznano kam so iz računovodskih izkazov dolžnika izginile kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini v višini 4,9 milijona evrov. Sporne so bile tudi posojilne pogodbe, ki jih je Met Metal sklepal s svojim direktorjem Medvedom. Ta si je namreč leta 2009 izplačal skupno 61.000 evrov, pri čemer iz dostopnih podatkov nikoli ni bilo jasno, ali jih je vrnil.
Ali bi lahko bil Boris Medved povezan tudi s krajo denarja, ki je bil iz makedonske podružnice NLB v kovčku z letalom prepeljal v Slovenijo, ostaja vprašanje. V zvezi s tem smo poizkusili stopiti v kontakt z Medvedom (podjetje Meteorit z naslovom na Miklavški cesti 82, 2311 Hoče je v stečaju), ki pa se na naše klice v torek ni odzival. Prav tako smo v zvezi z razkritimi aferami v Skopju za komentar prosili NLB kot tudi Sava Re. Matični podjetji v Sloveniji bi za krajo denarja morali vedeti, a v javnosti nikoli niso dali nobene izjave na to temo, niti ni o tem doslej poročal noben drug slovenski medij. Za komentar smo jih prosili tudi v zvezi s spornimi posojili, sumljivo izplačano zavarovalnino in spornimi družinskimi povezavami v upravnem odboru obeh hčerinskih podjetij. Na odgovore še čakamo, o novi aferi NLB pa bomo še poročali v prihodnjih dneh.
Sava RE odgovarja:
“S škodnim dogodkom »odtujitev večje količine denarja zaposlenega iz trezorja NLB Banke v Skopju z dne 10. 4. 2017« smo seznanjeni, prav tako tudi s postopkom reševanja škodnega primera.
Vaš podatek o časovnem sosledju dogodkov v smislu spremembe in dopolnjevanja zavarovanja nekaj mesecev pred škodnim dogodkov ne drži.
Sava osiguruvanje, Skopje ima z NLB Banko Skopje že dalj časa sklenjeno t. i. BBB zavarovanje, ki je standardno zavarovanje za banke, zadnja obnova zavarovanja pred škodnim dogodkom za čas treh let pa je bila 30. 6. 2016.
Zloraba s strani zaposlenih je eden izmed temeljnih rizikov tega zavarovanja. Zaradi kompleksnosti zavarovanja je bilo to skoraj v celoti pozavarovano, konkretno preko pozavarovalnega posrednika pri Lloyd’s, London, ki je usmerjal in vodili reševanje konkretnega škodnega primera s svojimi mednarodnimi strokovnjaki in tudi sprejel odločitev za plačilo škode.”
________________________________________________________________________
POPRAVEK članka z naslovom “Škandalozno: NLB vpletena v tri velike afere v Makedoniji: Filmski vlom v trezor banke, 3 milijone evrov v kovčku na letalu pretihotapili v Slovenijo, za pranje denarja pa obtožen bivši šef Vegrada!”, objavljenega v mediju www.demokracija.si, dne 11. julija 2018
V navedenem članku so bili objavljeni napačni in neresnični podatki ter ugibanja in insinuacije brez kakršne koli opore v dejstvih, s katerimi se nedopustno posega v ugled in dobro ime NLB d.d. V nadaljevanju se popravlja in z namenom dopolnitve posreduje popravek članka, v primeru nadaljevanja tovrstnih objav, pa bo NLB d.d. primorana zaščititi interese z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
V članku večkrat navedeni očitki o pranju denarja v NLB d.d. so neresnični. NLB d.d. posluje skladno z določili Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma ter skladno s smernicami Banke Slovenije. Na področju preprečevanja pranja denarja ima dobro delujoč in sodoben sistem notranjih kontrol. Z njegovo pomočjo se zagotavlja uporabo navedenih predpisov v vsakodnevni praksi, kar je posledica vzpostavljene infrastrukture, njen del pa so tako organizacijske kot funkcionalne in informacijske rešitve, predvsem pa zaposleni.
Želimo poudariti, da NLB Banka AD Skopje ni podružnica NLB d.d. Gre za samostojno poslovno banko, ki je članica NLB Skupine. Poleg NLB d.d., ki ima v lasti 86,97 % banke, so njeni lastniki makedonska podjetja, zasebniki, občani in tudi zaposleni. NLB Banka AD Skopje deluje po predpisih in pod nadzorom Narodne banke Republike Makedonije, ki ji je dolžna redno poročati o svojem poslovanju, tudi kar zadeva izpostavljenost do posameznih strank. O poslovanju javno obvešča delničarje in druge deležnike preko rednih četrtletnih poročil in vsakoletnega Letnega poročila NLB Banke AD Skopje.
NLB Banka AD Skopje je ena vodilnih bank v Makedoniji in posluje v panogi, ki je v državi najmočneje regulirana. Kot delniška družba z večinskim tujim kapitalom in ustreznimi organi upravljanja (kot npr.: skupščina delničarjev, nadzorni odbor, upravni odbor, notranja in zunanja revizija), posluje v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi in regulatornimi zahtevami. Doslej še nobena revizija Narodne banke Republike Makedonije ni pokazala, da bi NLB Banka AD Skopje ravnala v nasprotju s pravili, kot izhaja iz očitkov v članku.
Naj še dodamo, da po prejetih pojasnilih NLB Banka AD Skopje, članice NLB Skupine, tudi ne držijo navedbe v članku o časovnem sosledju dogodkov v smislu spremembe in dopolnjevanja zavarovanja le nekaj mesecev pred škodnim dogodkom. NLB Banka AD Skopje ima sklenjeno standardno zavarovanje za banke že več kot 10 let in polica ves ta čas pokriva tudi nelojalnost zaposlenih. Zadnja obnova zavarovanja za obdobje treh let je bila narejena
30. junija 2016, torej ne šele pol leta pred ropom, kot to zmotno izhaja iz članka.
NLB d.d.
________________________________________________________________________
