Piše: Anamarija Novak
V DZ je še dan po glasovanju odmevala podpora noveli zakona o finančni upravi, ki so ji zeleno luč poleg poslancev Gibanja Svoboda nepričakovano prižgali tudi poslanci Levice. Glasovanje je presenetilo tudi tretjo koalicijsko partnerico, stranko SD.
DZ je po odložilnem vetu državnega sveta prejšnji torek še enkrat podprl novelo zakona o finančni upravi. Glede na napovedi je bilo pričakovati nasprotno, a so poleg poslancev Gibanja Svoboda glasove prispevali tudi v Levici. Dogovorili so se namreč, da bodo domnevno sporni člen o tajnem sledenju blagu sami poslali v ustavno presojo s predlogom za začasno zadržanje (ker je sledenje uradnikov FURS brez odredbe sodišča zelo verjetno protiustavno). A pozor! Ko se je izkazalo, da stranki, ki sta zakon izglasovali, tega zakona pred ustavnim sodiščem – po zakonu – ne smeta izpodbijati, je to namesto Gibanja Svoboda in Levice elegantno storil varuh človekovih pravic. Spremembe zakona o finančni upravi tako po novem omogočajo tajno sledenje vozilom, ki bi po presoji organa Finančne uprave (FURS) lahko prevažala nedovoljene substance. Za namestitev sledilne naprave na vozilo organ ne bo potreboval odredbe sodišča, ki je sicer potrebna za kakršnokoli tajno sledenje. Organ, ki se bo odločal o nameščanju sledilnih naprav, prav tako ne bo imel nad sabo nobenega nadzornega organa, kar omogoča zlorabe tistih, ki bodo odločali, komu in zakaj slediti. Argument vladne koalicije je bil, da ker gre za sledenje vozilom, odredba sodišča ni potrebna. A kot so do dneva pred glasovanjem opozarjali vsi poslanci razen teh iz Gibanja Svoboda, se vozila ne vozijo sama, kar pomeni, da sledenje vozilu pomeni hkrati še neposredno sledenje osebi – kar pa je z zakonom prepovedano!
Dogajanje v parlamentu
Za potrditev novele je tako prejšnji torek glasovalo 48 poslancev, 22 jih je bilo proti. Za sta glasovala tudi poslanca narodnih skupnosti Ferenc Horvath in Felice Žiža. Pri vnovičnem odločanju je bilo potrebnih najmanj 46 glasov. Predlog novele je v minulih tednih naletel na številne kritike zaradi določbe o možnosti uporabe sredstev za tajno sledenje samo na podlagi odločitve predstojnika finančne uprave in brez zunanjega nadzora. Takšno tajno sledenje bi bilo po mnenju kritikov vsaj vprašljivo, morda pa celo nezakonito in neustavno. Nekateri pravniki so opozorili, da bi FURS s tem dobila več pooblastil kot tožilstvo. Na FURS so očitke o pretiranih pooblastilih ves čas zavračali. Kot so poudarili, bi bila uporaba sledilne naprave dovoljena samo na zunanjem delu prevoznega sredstva, inšpektorji pa bi lahko nadzirali samo blago in ne ljudi. Decembra lani je bila novela v DZ potrjena le z glasovi poslancev Gibanja Svoboda, teden dni pozneje pa so državni svetniki nanjo izglasovali odložilni veto. Pred dvema tednoma je o njej znova razpravljal odbor DZ za finance, vendar je ni podprl. Da je primerna za vnovično potrditev, bi morala glasovati večina vseh članov odbora, to je osem. Toda glasove za je prispevalo le sedem poslancev Gibanja Svoboda. V zadnjih dneh so očitno prepričali tudi Levico. V odgovor na pomisleke glede določbe o sledenju so se namreč ob soglasju vlade zavezali, da bodo ta člen sami poslali v ustavno presojo s predlogom za začasno zadržanje. A ker po zakonu tega stranka, ki zakon sprejme, ne sme izpodbijati, je to namesto Gibanja Svoboda in Levice elegantno storil varuh človekovih pravic. »Na tak način bodo lahko uspešno odpravljene škodljive spremembe zakona, ki jih je sprejela prejšnja vlada, ustavnost določbe o sledenju pa bo preverila edina institucija, ki lahko to z gotovostjo naredi – ustavno sodišče,« je prejšnji torek dejal poslanec Levice Milan Jakopovič. Borut Sajovic (Gibanje Svoboda) je presodil, da je bila novela »narobe razumljena in spolitizirana«. »Narobe in krivično je, da danes govorimo samo o členu o sledenju, kajti spremembe, s katerimi se vsi strinjamo, so zelo široke in pomembne,« je dejal.
SD jim ni uspelo prepričati
SD jim ni uspelo prepričati. Kot je dejal poslanec Predrag Baković, ni nič narobe, če imajo v koaliciji različna mnenja, zato so se pri glasovanju vzdržali. Prepričani so namreč, da blagu ni mogoče slediti, ne da bi hkrati sledili tudi osebi. »Če je pogoj, da se tajno sledenje uvede po predlogu zakona samo takrat, kadar je uvedena finančna preiskava, vas sprašujem, kako se finančna preiskava uvede. Zoper koga? Vedno zoper osebo,« je poudaril. Poslanko SD Meiro Hot je podpora Levice zakonu presenetila. »Mi smo tekom celotnega koalicijskega usklajevanja, pa tudi na seji DZ izrazili pomisleke glede tega člena. Ne, ker bi podpirali tihotapljenje blaga, ampak ravno obratno. Mi smo ves čas želeli, da se ne bi zgodilo, da bi postopki padli na sodišču, zato smo predlagali uvedbo sodnega nadzora,« je pojasnila poslanka in dodala, da so bili pri tem skladni z Levico. »Kaj je bilo v ozadju, ne morem komentirati. Odločili so se, kot so se, mi smo pri našem stališču vztrajali,« je dejala, ob tem pa poudarila, da se v SD ne čutijo izigranih. »To je del koalicije, imaš različna mišljenja. Na koncu se vsaka stranka odloči po svoje, tako da gre za normalen koalicijski proces,« je dejala.
Da ne gre za razpoke v koaliciji, je izpostavila tudi predsednica SD Tanja Fajon. »V tem ne vidim jabolka spora. Mi smo držali svojo načelno pozicijo do konca, to je, da nas je skrbela ta sporna določba o sledenju,« je dejala. Sama bi si sicer bolj želela, da bi DZ novelo zakona zavrnil in bi nato dobili na mizo novo različico brez te določbe. Boji se namreč, da bi zakon začel veljati prej, preden bo ustavno sodišče sprejelo odločitev. »In potem bomo prišli v situacijo, ki lahko odpre nevarno Pandorino skrinjico,« je bila slikovita.
Proti tudi opozicijski poslanci
Na nasprotnem bregu so ostali tudi poslanci opozicije, ki noveli očitajo pretirana pooblastila. »Ali si lahko DZ s sprejetjem tega zakona privošči tak poseg v človekove pravice,« je vprašal Jernej Vrtovec (NSi). »Priča smo bili zanimivi predstavi, ki jo je uprizorila poslanska skupina Levice, s tem ko je spremenila stališče in kar naenkrat zanje ni več sporno tajno sledenje blagu,« pa je v DZ izpostavil poslanec NSi Jožef Horvat. Po njegovih besedah gre pri dogovoru med Gibanjem Svoboda in Levico za trgovino, v NSi so prepričani da za »trgovino z umazanim blagom«. Levica naj bi, kot je izpostavil opozicijski poslanec, zakonu zeleno luč prižgala zaradi zagotovila Gibanja Svoboda, da bo novela romala na ustavno sodišče. »To je res predstava za laično javnost. Zdi se všečna, ni pa vredna poklicnih politikov. Poklicni politik mora biti tudi profesionalec in poznati kakšen zakon. V tem primeru zakon o ustavnem sodišču, ki določa, da tisti, ki je zakon oz. novelo zakona predlagal, njegove ustavnosti ne more preverjati na ustavnem sodišču,« je bil jasen Horvat, še preden se je vedelo, da bo to namesto politične stranke storil varuh človekovih pravic. Jožef Lenart (SDS) pa je dodal, da v SDS nikakor ne bodo pripomogli k temu, da bi javna ustanova, kot je FURS, pridobila nezakonita pooblastila.
Zlizanost levice in varuha človekovih pravic
Če se ustavimo še pri zakonu o ustavnem sodišču, kot smo že zapisali, ta ne omogoča, da bi neka stranka lahko vložila pobudo za presojo ustavnosti. Ustrezne predlagatelje pobude za presojo ustavnosti namreč določa 23. a člen Zakona o ustavnem sodišču. Med možnimi predlagatelji navaja državni zbor, vlado, tretjino poslancev in še nekatere druge predlagatelje (med njimi varuha človekovih pravic, Banko Slovenije itd.). Še pomembnejše pa je določilo v drugem odstavku 23. a člena, ki pravi, da predlagatelj ne more biti tisti, ki je zakon sam sprejel! Tako pravi določilo: »Predlagateljica oziroma predlagatelj (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj) iz prejšnjega odstavka ni upravičen vložiti zahteve za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, ki jih je sam sprejel.« Zakaj so torej v Levici zavajali?
»Skrbno načrtovana operacija«
Nekdanji notranji minister in poslanec SDS Vinko Gorenak je menil, da gre za »nov škandal, če obstaja dogovor med varuhom človekovih pravic in Levico«. »Varuh človekovih pravic je zakonsko povsem neodvisen in se Levica z njim nima kaj dogovarjati,« je v enem od zapisov na svojem blogu poudaril nekdanji poslanec in minister. Resnica je po vsej verjetnosti precej trivialna. Kot na socialnem omrežju Twitter navaja državni svetnik Andrej Poglajen in kot smo lahko opazovali mediji, je Levica odločitev sprejela zadnji trenutek, čeprav novela ni doživela vsebinskih sprememb. V zadnjem trenutku so verjetno tudi poiskali izgovor. Če pa gre verjeti pisanju spletnega portala Požareport, naj bi šlo pri omenjeni zadevi »za skrbno načrtovano operacijo ožjega kroga predsednika vlade Roberta Goloba«. »Šlo je namreč za to, da Golob pokaže (sporoči, dokaže) Socialnim demokratoom, da on lahko karkoli spravi skozi državni zbor brez njih. Skratka, za Golobov prikriti politični mesidž (sporočilo, op. p.) stranki SD, da jih on pravzaprav sploh ne rabi,« je prepričan Požar, ki ob tem doda, »da če bi – zaradi tega zakona – slučajno nastala huda oziroma prevelika medijska frka, pa bi Golobovi skozi medije načrtno prevalili pozornost javnosti na Levico, ki je pri tem spornem zakonu, da bi reševala obraz Goloba in GS, znova drastično spremenila svoje mnenje, in to pod krinko vidno stupidnega izgovora, češ, saj bo o zakonu itak presojalo ustavno sodišče«.
