Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv.si)
Slovenijo je pred dnevi pretresla pripoved mladega kmeta Tomaža Misa mlajšega, ki ga je prišla obiskat uniformirana “Golobova” policija in ga po KGB-jevsko izprašala, če se bo morebiti udeležil kmečkega protesta, pa tudi kdo se ga bo in kdo se ga ne bo udeležil. Policija se je v pripravljeni izjavi za javnost branila, da gre za običajne postopke, ki so v skladu s 34. členom Zakona o nalogah in pooblastilih policije (zbirajo obvestila od oseb, ki bi lahko dale koristne podatke za uspešno opravljanje policijskih nalog). Tako javnost kot stroka sta na takšne izgovore slabo reagirali. Videti je, da je vladajoča stranka vendarle prestopila meje dopustnega.
Bivšemu generalnemu direktorju Policije dr. Antonu Olaju smo v zvezi z incidentom postavili nekaj vprašanj, in sicer ali meni, da je Policija s tovrstnim zbiranjem obvestil prekoračila svoja pooblastila, oz. če meni, da bi se morala Policija zbiranja obvestil o dogodku lotiti drugače. Prav tako smo ga prosili za odziv na komentarje nekaterih nevladnih organizacij, kjer je bilo zaznati, da bi te rade “izenačile” delo vodstva policije v času prejšnje vlade in trenutnega vodstva. Policija naj bi v obeh primerih omejevala pravico do mirnega zbiranja.
Odgovor dr. Olaja v celoti objavljamo:
Se pa pridružujem javno izraženi zaskrbljenosti Pravne mreže, ker policija sedaj pod novo vlado na domu obiskuje posameznike in poizveduje, ali se nameravajo udeležiti protesta kmetov. Pridružujem se tudi dvomom glede ravnanja policista, ki verjetno ni bilo takšno, da bi vzbujalo zaupanje ljudi, ampak je bilo razumljeno odvračalno in kot tako bi lahko predstavljalo nesorazmeren poseg v pravico do mirnega zbiranja. Seveda mi ni znano, kdo je policista tja poslal in zakaj, ker so potrebne informacije za zagotovitev varnosti glede javnega shoda že v sami pisni prijavi javnega shoda, če je bila prijava organizatorja seveda dana, razen če se pričakuje spontani shod. Zdi se mi prav neverjetno, da bi policija sestavljala seznam udeležencev protesta, ker za kaj takega enostavno nima pravne podlage.
To bi vsekakor bilo potrebno razčistiti z nepristranskim izrednim nadzorom, za katerega menim, da je potreben.
Pritrjujem tudi navedbam Pravne mreže, da pravici do mirnega zbiranja in do svobodnega izražanja tvorita osrednji steber pravic demokratične družbe, zato mora biti kakršenkoli poseg vanju utemeljen z legitimnim ciljem in prestati test nujnosti, primernosti in sorazmernosti v ožjem smislu. Ta pravni standard je Policija pod prejšnjo vlado v izredno zahtevnih okoliščinah epidemije uspešno dosegala in s tem tudi pozitivno prispevala k krepitvi pravne države, k čemer pozivam tudi vodstvo policije pod novo vlado.
Nekdanji generalni direktor policije Anton Olaj. Vir: STA
Hojs: Škandalozno
Tudi bivšega ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, katerega nevladne organizacije absurdno že skoraj krivijo, za to kar se dogaja, smo povprašali, če se mu zdi obrazložitev policije v zvezi z obiskom kmeta ustrezna. Odgovoril nam je takole:
Nekdanji minister za notranje zadeve Aleš Hojs. Vir: STA
Svoboda ve, da je šla predaleč
Tudi po odzivu Policije oz. gasilski PR akciji je jasno, da se policija oz. Gibanje Svoboda, ki jo prek Poklukarja usmerja stranka, zaveda, da je šla stvar predaleč, zdaj pa jo želi medijsko sanirati v eni svojih tipičnih “narobe ste razumeli” intervencij. Očitno so vendarle neke meje, mimo katerih Slovenci niso pripravljeni iti. Da bi organi pregona brez razloga obiskovali državljane na domu in jih ustrahovali, je očitno ena izmed njih. Vsaj zaenkrat.
