Piše: Vida Kocjan
Prerazporejanje evropskih sredstev za nevladnike na Metelkovi, spremembe, usmeritve globoke države policiji kot v letih pred 1990, onemogočanje razvoja JV Slovenije, ene najuspešnejših slovenskih regij, draginja in inflacija, ki jo Golobovi s svojimi »ukrepi« še povečujejo, in davki. To je bilanca dela vlade Roberta Goloba poleg kadrovskih čistk in kadrovskega cunamija v prvih tednih vladanja.
Značilnost vladanja Roberta Goloba v prvem mesecu so kadrovske menjave, čistke, izvajajo pravi kadrovski cunami, njihov cilj je priti čim prej do premoženja vseh državnih naložb. Ob tem je država v velikem draginjskem šoku in nadpovprečno visoki inflaciji (junija je bila že 10,8-odstotna in višja od povprečja EU), Golobova vlada pa temu ne namenja dolžne pozornosti. Še tisto, kar je doslej sprejela, se kaže kot velik nič in celo škodljivo za državo in državljane.
Hop po državnih sredstvih
Med prvimi odločitvami vlade Roberta Goloba sta prerazporejanje evropskih sredstev iz Evropske kohezijske politike 2021–2027. Začela je s prerazporejanjem oziroma z odvzemom evropskih sredstev razvojnim projektom in jih namenila za t. i. mehke vsebine oziroma študije. Spreminja način porabe. Med prvimi ukrepi je bila sprememba pri delu tožilstva v povezavi z usmerjanem policije, kar je škandalozno, mediji pa temu ne namenjajo potrebne pozornosti. Vlada je zavrnila tudi vrsto dobrih predlogov opozicijskih strank SDS in NSi, s katerimi bi lahko blažili krizo, pomagali podjetjem in prebivalstvu. Ponavlja se leto 2008, ko je takratna vladna koalicija (SD, Zares in LDS) pod vodstvom stranke SD po volitvah, pijana od zmage, zavrnila kar 65 predlogov, ki jim jih je pripravila prejšnja vlada Janeza Janše. Pol leta so praznovali. Zato je Slovenija takrat zašla v velike finančne in gospodarske težave. Tokrat se zdi, da bo še huje.
Odločitve na meji kriminalnih dejanj
Golobova vlada je konec junija na dopisni seji sprejela predlog za prerazporeditev evropskih sredstev med Evropskim socialnim skladom plus in Evropskim skladom za regionalni razvoj Evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027. Iz sporočila po seji vlade ni bilo natančno razvidno, za kaj gre, več je nato na družbenih omrežjih pojasnil Zvone Černač, nekdanji minister za evropsko kohezijsko politiko in razvoj. Zapisal je, da so »šla konkretna evropska sredstva, ki jih je vlada Janeza Janše namenila »Fakulteti za strojništvo Ljubljana«. To pomeni, da nove fakultete v Ljubljani najbrž ne bo, na kar je opozoril tudi poslanec Jože Tanko in pojasnil, da je vlada denar namesto za investicije namenila Luki Mescu za t. i. mehke vsebine (študije nevladnikom).
Golobova vlada tako sredstva iz prihodnje finančne perspektive raje prerazporeja za t. i. mehke vsebine. Černač je ob tem dodal: »’Dobra dela’ Luke Mesca. Ko tisti, ki so svojo poklicno kariero začeli v parlamentu, vodijo državo. Uničujejo pamet, želijo uničiti družino.« Dodal je še #Slovenijapleše. Odzval se je tudi Janez Janša in zapisal: »Ta odločitev Vlade RS meji na kriminalno dejanje. Namesto za zdravje ljudi, oskrbo starejših, otroške vrtce, študentske domove in fakultete bodo šla evropska sredstva spet za poplačilo nevladnih organizacijo (NVO) z Metelkove 6.«
Med drugim se je razkrilo, da namerava Golobova vlada evropska sredstva nameniti tudi za lezbične študije in raziskovanje koncepta uspoljenega subalterna v Ruandi (gre za projekt Mirovnega inštituta z Metelkove).
Udarec za JV Slovenijo
To pa še ni vse. Sredstva iz prihodnje evropske finančne perspektive so odvzeli tudi Jugovzhodni Sloveniji, hkrati pa so sprejeli še eno od za regijo škodljivih odločitev. Vlada, nato pa še njeni koalicijski poslanci so zavrnili predlog, po katerem bi bila Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto (FINI) vključena v sistem javnega šolstva in študij na tej fakulteti za študente ne bi bil plačljiv. To bi bil tudi del prizadevanj za ustanovitev javne univerze v Novem mestu, s čimer bi dolenjska prestolnica postala četrto univerzitetno mesto v državi, s čimer bi veliko pridobila tako mestna občina kot regija v celoti. Le nekaj dni kasneje pa so Golobovi Dolenjski odvzeli še evropska sredstva, ki jih je vlada Janeza Janše namenila za nov univerzitetni kampus v mestni občini. Po naših podatkih se zapleta tudi pri financiranju javnoraziskovalnega zavoda Rudolfovo. Mnenje novomeškega župana Gregorja Macedonija o tem objavljamo posebej.
Policija v roke globoki državi
Vlada je pohitela in na seji 23. junija sprejela spremembo uredbe o sodelovanju med policijo in tožilstvom, s katero po njihovi razlagi odpravlja sporno potezo prejšnje vlade, ki je uvedla zahtevo po samo pisnem usmerjanju policije s strani tožilstva v predkazenskem postopku. Odločitev vlade sta na novinarski konferenci predstavili novi ministrici Dominika Švarc Pipan (SD) in Tatjana Bobnar, v vladi Marjana Šarca generalna direktorica Policije, zdaj pa ministrica za notranje zadeve iz kvote Golobovega Gibanja Svoboda. Obe sta se trepljali po ramenih. Posebno Bobnarjeva ni skrivala zadovoljstva nad tem, da je lahko ministrica. Takšne upogljivosti na mestu notranjega ministra doslej še nismo videli. Janez Janša, nekdanji predsednik vlade, je to odločitev umnih ministric pospremil z besedami, da »odslej lahko globoka država v boju proti notranjemu sovražniku spet usmerja policijo kar po telefonu. Kot v letih pred 1990«.
Podražitve, inflacija in »ukrepi«
Statistični urad RS je v teh dneh objavil podatek, da je bila junijska inflacija 10,8-odstotna in višja od povprečja v EU. Še maja je bila bistveno pod povprečjem. V Sloveniji so se najbolj podražili energenti, in sicer tekoča goriva za 54,6 odstotka, goriva in maziva za osebna vozila za 34,5 odstotka, plin za 49,4 odstotka, toplotna energija za 43,6 odstotka in električna energija za 29,4 odstotka. Hrana je bila dražja za 12,8 odstotka.
Ena zadnjih je napovedi družbe GEN-I je, da s 1. avgustom uvajajo nov cenik za gospodinjske odjemalce električne energije. Podražitve bodo od 34 do 66 odstotkov glede na tarife. Razlogov ne pojasnijo razumno, najbolj plastično je dejstvo, da teh ni, je dejal nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik.
Sramotna odločitev
Golobovi so prejšnji teden hiteli pojasnjevati, da je vlada sprejela ukrepe za pomoč kmetijstvu. Pojasnili so tudi, kako si predstavljajo ukrepe proti podražitvi hrane. Za kmetijstvo bodo do jesenske setve namenili 22,4 milijona evrov pomoči, kar je približno toliko, kot si bo vodstvo GEN-I izplačalo nagrad za poslovno uspešnost za leto 2021. Hkrati so v vladi povišali katastrski dohodek (tudi do 59 odstotkov), lastniki gozdnih zemljišč pa že prejemajo položnice za dajatve za gozdne ceste – zneski so precej višji od dozdajšnjih. In hrana? Za hrano so si izmislili »ukrep« okvirne košarice 15 živil, zunanji izvajalec bo spremljal cene teh živil in potrošnike nato informiral o njihovih cenah pri posameznih trgovcih. Začeli naj bi čez nekaj tednov.
Kaj zavračajo?
Najprej vlada, nato še poslanci iz vrst koalicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica so zavrnili večino predlogov opozicijskih SDS in NSi. SDS je v parlamentarni postopek vložila npr., predlog za znižanje davka na dodano vrednost na energente in električno energijo. Namesto zdajšnjih 22 odstotkov naj bi plačevali le 5 odstotkov davka, zaradi česar bi se cene znižale. Golobovi na to ne pristajajo. Denar potrebujejo za svoje »nevladnike« z Metelkove 6 v Ljubljani.
OKVIR
Janez Janša: Namesto za ljudi in razvoj denar za poplačilo NVO z Metelkove
Janez Janša je odločitev vlade o prerazporejanju evropskih sredstev komentiral: »Ta odločitev Vlade RS meji na kriminalno dejanje. Namesto za zdravje ljudi, oskrbo starejših, otroške vrtce, študentske domove in fakultete bodo šla evropska sredstva spet za poplačilo nevladnih organizacijo (NVO) z Metelkove 6.«
OKVIR
Župan Gregor Macedoni: »Pričakujemo, da bodo sledili dolgoročni razvojni politiki regije«
Novomeški župan Gregor Macedoni je za portal Moja Dolenjska pojasnil: »V lokalni skupnosti in regiji smo razvoj znanstvene in raziskovalne dejavnosti jasno opredelili kot strateško prioriteto izjemnega pomena, ki presega dnevnopolitične okoliščine, zato pričakujemo nadaljevanje začetih procesov. V Jugovzhodni Sloveniji (JV), kjer se ponašamo z uspešnim (predvsem izvozno usmerjenim) gospodarstvom, verjamemo, da se skupnost gradi od spodaj navzgor, da si naša podjetja zaslužijo bistveno izdatnejšo državno podporo znanstvenoraziskovalne dejavnosti in da je decentralizacija te dejavnosti eden ključnih pogojev za skladnejši razvoj države. Zato pričakujemo podporo prizadevanjem za ustanovitev javne univerze v Novem mestu in novoustanovljenemu javnemu raziskovalnemu zavodu Rudolfovo tudi v ukrepih nove Evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027. Univerzitetni kampus in Znanstveno-tehnološki park Novo mesto sta logična koraka v nadaljnjem razvoju znanstvenoraziskovalne in visokošolske dejavnosti v JV Sloveniji in sta zapisana v osnutku pripravljenega operativnega programa, zato od vseh nosilcev potrjevanja novih kohezijskih dokumentov, med katerimi so tako vlada kot sveta obeh (vzhodne in zahodne) kohezijskih regij, pričakujemo, da bodo sledili dolgoročni razvojni politiki regije in precejšnjim vlaganjem lastnih sredstev.«
Zvone Černač: »Sodeloval sem v dveh vladah, ki ju je vodil Janez Janša. Kot poslanec sem spremljal delo prve vlade v obdobju 2004 do 2008. Vedno je bil na prvem mestu človek, vedno so bili na prvem mestu interesi ljudi in odločitve, ki so šle v prid ljudem. Zdaj gledamo obratno situacijo.«
Jože Tanko: »Komaj dobro je Luka Mesec, minister za delo, izjavil, da za seznanitev z resorjem potrebuje eno leto in ne običajnih sto dni, že mu je vlada dodelila 60 milijonov iz evropskih sredstev, namenjenih investicijam v visoko šolstvo. Tako nove fakultete za strojništvo najbrž ne bo.«
Romana Tomc, evropska poslanka: »V zakonu o štipendiranju je stranka SDS predlagala, da se tudi vrhunski športni in šahovski dosežki (olimpijski, svetovni, državni) štejejo med izjemne dosežke. Tako bi športniki, ki so hkrati odličnjaki, lahko dobili Zoisovo štipendijo. To sedaj ni mogoče.« Vlada Roberta Goloba je temu nasprotovala.
Tomaž Štih, ekonomist: »Ljubljana se je odločila, da podeželju zviša katastrski dohodek (davek!) na oljčnikih za 59 odstotkov, hmeljiščih za 56, vinogradih za 30, gozdovih za 8 odstotkov. Iz nečesa je treba plačati ideološko zvestim nevladnikom bivanje v centru na Metelkovi. In ne boste verjeli, oni res plešejo.«
Dejan Kaloh: »Sposobni zdravstveni ministri v EU se že sedaj s polno paro pripravljajo na jesenski val covida-19. Slovenski minister za zdravje Bešič Loredan pa raje kadruje po svetih zavodov bolnišnic in obeh UKC.«
Prof. dr. Matej Lahovnik o podražitvah električne energije: »Sava teče enako kot prej in NEK obratuje enako kot prej, zato res ni razloga, da se bo podražila manjša tarifa kar za 66 odstotkov, višja za 34, enotna pa za 41 odstotkov.«
