Piše: Janja Strah
Začasni predsednik celjskega višjega sodišča Branko Aubreht je včeraj zavrnil zahtevo odvetnika Francija Matoza, ki je v zadevi prestitutke zahteval izločitev sodnice celjskega okrožnega sodišče Petre Giacomelli. Slednja je (prav tako včeraj) zavrnila zahtevo, da se izloči sodnica porotnica Liljana Kač. Sojenje predsedniku SDS in premierju Janezu Janši zaradi se bo zato jutri nadaljevalo.
Pretekli teden je na ponovnem sojenju Janezu Janši zaradi očitkov o razžalitvi novinark Radiotelevizije Slovenija Mojce Pašek Šetinc in Eugenije Carl, ki poteka na celjskem okrožnem sodišču, njegov zagovornik Franci Matoz zahteval izločitev predsednice sodišča Petre Giacomelli ter sodnice porotnice Liljane Kač.
Matoz je izločitev Giacomelijeve zahteval, ker dvomi v njeno nepristranskost, saj je do zdaj zavrnila vse predloge Janševe obrambe in ker je za sodnico porotnico imenovana zaposlena na sodišču, ker zbuja dvom v njeno nepristranskost. Izločitev Kačeve pa zato, ker je od leta 2017 zaposlena v službi za pravno pomoč na celjskem okrožnem sodišču. S tem je kršeno načelo nepristranskosti in da porotnica ne more objektivno odločati o postopku zoper Janšo, saj kot delojemalke ne bo delovala proti volji delodajalca. Povedano drugače. Tričlanski senat, ki bo odločal o zadevi, je sestavljen iz dveh zaposlenih na sodišču in zunanjega sodnika porotnika. Torej ima sodišče v senatu, kjer je sodnica že vnaprej pokazala nenaklonjenost Janševi obrambi, večino.
Očitno se sodstvu zelo mudi, da predsednika SDS in predsednika Vlade RS obsodijo že pred volitvami, saj vedo, da bo kasneje sodba iz procesnih razlogov padla na višjih instancah.
»Zanimiva« je obrazložitev Giacomellijeve, ki je odločala o izločitvi Kačeve (ni znano, ali je to ista Kačeva, ki lani na Svetu ŠO Prebold ni podprla zahteve za razrešitev ravnatelja Petra Žureja, ki je nasprotoval ukrepom vlade za zajezitev širjenja kitajskega virusa). Ne boste verjeli, ampak sodnica je Kačevo vprašala, ali se počuti pristranska koz zaposlena na sodišču. Ta ji je (4. točka obrazložitve) seveda odgovorila,
Da »ne vidi razloga, da bi njena zaposlitev kakorkoli posegala v njeno nepristranskost in neodvisnost pri odločanju v predmetni zadevi«. In še (tako je zapisala Giacomellijeva): »Izpostavila je, da če bi bila njena zaposlitev nezdružljiva s statusom porotnice, v to funkcijo nebi smela in mogla biti izvoljena, tako pa je pri Višjem sodišču zaprisegla že tekom zaposlitve na sodišču. Dodala je, da bo vsakršno odločitev brez problema sprejela in spoštovala.« Super, mar ne.
Po njeno za imenovanje, kot za razrešitev sodnika porotnika, ni važna njegova zaposlitev. Ker pač tako določa zakon. To je res, toda dvom o njeni nepristranosti je zagotovo izražen po 6. točka 1. odstavka 39. člena ZKP-1, ki predpisuje, da sodnik oziroma sodnik porotnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. In zaposlitev na sodišču to zagotovo je, čeprav jo je za sodnico porotnico potrdilo Višje sodišče v Celju. Ne glede na to bi morala Giacomellijeva vedeti, da se pri Kačevi vzbuja neposreden dvom, da se bo v senatu nepristransko odločala, če je predsednica senata njej nadrejena v službi.
Tudi Aubreht, ki je prvi odločal v Matozovi zahtevi (drugače Giacomellijeva ne bi mogla odločati), je seveda vprašal Giacomellijevo, kaj meni o Matozovi zahtevi. Ta mu je odgovorila, da ni razloga. In da Giacomellijeva Kačeve ne bi smela izločiti, ker je to stvar višjih sodnikov. Skratka, sodniki ščitijo drug drugega in ravno to je bila izražena bojazen Matoza pri sojenju Janše: da si sodnica porotnica kot delojemalka ne bo upala oporekati odločitvam nadrejenega pri delodajalcu. To je podobno, kot bi komisijo, ki ocenjuje neko čokolado, sestavljali dva zaposlena pri proizvajalcu te čokolade in ena naključna oseba.
