Piše: I. K. (nova24tv.si)
Trenutna vlada se zaveda, da so prebivalci bivših republik komunistične federacije zvesti volivci levice in da je vsakokratna leva oblast od njih odvisna vsaj toliko kot ameriški demokrati od temnopoltih in latino glasov. Zato jim redno signalizirajo, da so “njihovi”. Tokrat so vložili predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti SFRJ. V resnici gre za tiho priznanje priseljencev iz nekdanjih komunističnih republik za domorodno prebivalstvo.
Predlogu zakona med drugim predvideva tudi, da bo za uresničevanje kulturnih projektov omenjenih narodnih skupnosti pristojno ministrstvo za kulturo, se pravi, da bo resor Republike Slovenije dobil posebne pristojnosti izključno za promocijo kulture priseljenih narodov – ne manjšin, kjer pristojnosti za kulturno promocijo že ima. Predlog predvideva tudi, da bo svet vlade za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanjega SFRJ dobil status stalnega vladnega posvetovalnega telesa. 12-članskemu svetu bo predsedoval minister za kulturo, podpredsednika sveta pa bodo izvolili člani – predstavniki narodnih skupnosti.
Vlada bo svet ustanovila v devetih mesecih od uveljavitve zakona, poleg ministra za kulturo pa bo vanj imenovala še predstavnike drugih ministrstev. Preostalih šest predstavnikov narodnih skupnosti nekdanjega SFRJ-ja bodo imenovale reprezentativne organizacije posamezne narodne skupnosti, in sicer vsaka enega predstavnika in njegovega namestnika. Njihov mandat bo trajal pet let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Levica želi, bo novo vladno posvetovalno telo nastalo s preoblikovanjem zdajšnjega sveta po analogiji ustanovitve dveh drugih posvetovalnih teles vlade – sveta vlade za Slovence po svetu in sveta vlade za Slovence v zamejstvu. Torej na nek način prebivalce SFRJ enačijo kot domorodne v Sloveniji.
Radikalna Levica uvaja novo Jugoslavijo v malem.
Predlog zakona, ki je bil podpisan od vseh koalicijskih poslank in poslancev, prvopodpisana pod zakonom sta poslanec Levice Matej T. Vatovec in poslanka Svobode Sandra Gazinkovski. V vladi zatrjujejo, da stremijo k uresničevanju tistih kulturnih pravic, “ki bodo pripadnikom narodnih skupnosti iz nekdanjega SFRJ-ja končno omogočile, da v stalnem dialogu z državo ohranjajo svoje narodne, jezikovne in kulturne značilnosti.”
Gre za ekonomske migrante in ne za avtohtone manjšine
V resnici vlada podeljuje priseljenim narodom, (s katerimi nas ne povezuje nič drugega kot dve avtokraciji in sorodni južno-slovanski jezik) enake pravice kot domorodnim narodom na slovenskem teritoriju (italijanski in nemški narodni skupnosti). V resnici obstaja še ena prava narodna skupnost, ki je tu živela domorodno, ki takšnih pravic nima – to je skupnost kočevskih Nemcev. Medtem so narodi bivše SFRJ izključno ekonomski in vojaški migranti, ki so v Slovenijo prišli deloma zaradi načrta komunistov, da počasi “stopijo” slovanske narode na Balkanu, delno po osamosvojitvi, ko so prebivalci Srbije, Bosne, Makedonije, Srbije, Albanije in Črne Gore želeli ubežati poraznemu ekonomskem in socialnemu stanju v svojih državah. Gre torej izključno za ljudi, ki so se v Slovenijo naselili kot migranti. Ne gre za narodno manjšino, ki je na teritoriju Republike Slovenije živela od nekdaj, potem pa bili zaradi zgodovinskih naključij ujeti v drugi državi. Narodne skupnosti SFRJ niso takšne. Gre izključno za migrante, ki so se tukaj naselili in v tem smislu nimajo prav nobenih drugih pravic kot pa npr. Indijci, Afganistanci, Pakistanci ali Japonci. V Sloveniji je recimo kar močna zastopanost ljudi nemškega izvora, pa nimajo nobenih posebnih pravic po “ohranjanju svojih narodnih, jezikovnih in kulturnih značilnosti”.
Vlada torej na nek način ustvarja precedens, saj povsem migrantskim skupinam podeljuje dejanski status domorodne narodne manjšine. Pri tem pa odpira vrata, da bodo čez 20 let takšen status dobili tudi palestinski, sirski ali maroški migranti.
Pri tem bo zanimivo, kako se bo odzvala skupnost kočevskih Nemcev, ki z ministrstvom za kulturo že 3 desetletja sestankuje v upanju na pridobitev statusa manjšine.
