Piše: Tomaž S. Medved
Se še spomnite obdobja pred slabimi desetimi leti? Takrat so t. i. ljudski vstajniki preko štirih skupin (Iniciativa za demokratični socializem, TRS, Demokratična stranka dela in skupina civilnodružbenikov) ustanovili hibridno stranko Združena levica, ki je od leta 2014 parlamentarna stranka, res pa je, da se je zaradi notranjih sporov morala znebiti naziva “združena”.
Stranka, ki je nastala tudi po zgledu nemške Die Linke, je po osmih letih pot pripeljala v vlado, čeprav je ves čas hotela ustvarjati videz, da gre za večno opozicijo. Njen voditelj (ki je koordinator in ne pravi predsednik) Luka Mesec je sedaj minister, pristojen za delo, medtem ko strankarski gromovnik Miha Kordiš ostaja v poslanskih klopeh. Mladi (in malo manj mladi) upi skrajne levice pa se prav v teh dneh soočajo s škandalom, ki temeljito pretresa njihove vrste.
Smodej in njegove zabave, ki so privlačile tudi najvišje predstavnike Levice
Kot je znano, se je že pred skoraj dvema tednoma po javnosti začel pojavljati namig o domnevnih spolnih zlorabah, v katere je po pričevanju nekaterih oseb vpleten Dušan Josip Smodej. Mladi novomeški umetnik, direktor Fotopuba, je postal “zvezda Instagrama”, saj se je tam pojavila stran “Proti nasilju Dušana Smodeja”, kjer so se tudi pojavljala anonimna pričevanja. Mainstream mediji pa so o tem molčali vse do včeraj, ko je v javnost prišla pretresljiva novica o samomoru umetnika Romana Uranjeka, ki se je malo pred smrtjo sestal s Smodejem. Le malo prej so se prve informacije o aferi pojavile na portalu Prava.si in v Slovenskih novicah.
Očitno se je zbudila tudi policija, ki bojda preverja informacije o sumih domnevnih kaznivih dejanj s področja spolne nedotakljivosti, ki so bili v zadnjih dneh izpostavljeni v medijskih objavah in na spletnih omrežjih, so sporočili s policije. Morebitne oškodovance pozivajo, naj podajo prijavo. Kot so sporočili s policije, so zbiranje obvestil in drugi ukrepi usmerjeni v preverjanje okoliščin in potrditev obstoja morebitnih razlogov za sum, da so bila storjena kazniva dejanja, pri katerih se storilec preganja po uradni dolžnosti. Preverjajo tudi, ali so v tem primeru prejeli kakršne koli prijave (tudi anonimne, ki bi jih lahko povezali s tem primerom), kar pa se, kot navajajo, v dosedanjem preverjanju ni potrdilo, razen prejete prijave o sumu domnevnega izsiljevanja zaradi dolga, katere vsebino in okoliščine še preverjajo. Seveda pa nočejo izpostavljati nobenih imen.
Požareport pa je včeraj objavil informacije, da je bil pokojni Uranjek mentor Dušana Smodeja, skupaj sta prirejala nekatere galerije in razstave, a tudi kulinarične dogodke in zloglasne zabave. “Te pa se, tako naši viri, niso odvijale samo v prostorih Fotopuba (Društvo za sodobno kulturo), ki ga je na Tivolski cesti 44 v Ljubljani vodil Smodej, ampak tudi pri Uranjeku doma. Na teh – Smodejevih – zabavah, začinjenih z alkoholom in drogami (tudi prepovedanimi drogami za posilstvo – GBH), pa naj bi prihajalo do množičnih spolnih in drugih zlorab na zabavah prisotnih deklet, celo do fizičnih mučenj, kar naj bi se dogajalo v kleti Fotopuba, sicer pa naj bi Smodej imel zraven tudi najeto stanovanje, pri teh zabavah pa tudi svoje “pomočnike”, katerih imena so že neznanka,” poroča Bojan Požar. Po nekaterih podatkih naj bi Smodej na Uranjeka hudo pritiskal, ga celo izsiljeval, kar naj bi pripeljali do samomora.
Vrh molči, postreščki pa delajo…
Očitno so mediji molčali predvsem zaradi dejstva, da gre za milje, povezan s stranko Levica. In sedaj, ko na dan prihajajo umazane podrobnosti, ki bi lahko zelo kompromitirala vodilne politike te stranke, skušajo glavni medijski guruji čim bolj zakriti sledove, obenem pa izvajati pritisk na tiste, ki o aferi poročajo. Nič nenavadnega torej, da so se teden dni po Slavku Kmetiču na Reporterju tokrat lotili Bojana Požarja, medtem ko glavni mediji še vedno cenzurirajo imena in o aferi poročajo zelo skopo. In seveda, spet gre za to, da so funkcionarji Levice, ki so se udeleževali divjih zabav pri Smodeju, “svete krave”. Čeprav je Mesec celo podpredsednik Golobove vlade? In prav ti glavni akterji Levice, vključno z aktivistko Niko Kovač, molčijo. Seveda pa se oglašajo “umetniki”, kot sta denimo Jaša Jenull in Arjan Pregl, ki obračunavata s tistimi, ki si o aferi upata poročati.
Zadeve pa še zdaleč niso tako enostavne. Če namreč drži, kot poroča Požar, da ni povsem izključeno, da so nekatera maltretirana dekleta celo članice Inštituta 8. marec, se lahko učinek škandala multiplicira – Inštitut 8. marec je namreč ena vodilnih aktivističnih organizacij, katere namen je bil zamenjava vlade in lustracija proti “janšizmu”.
“Toda Nika Kovač in njen inštitut, ki je bil celo ustanovljen z namenom boja proti nasilju nad ženskami, z današnjim molkom znova dokazujejo, da gre za fake aktivist(k)e, ki so jim (naj)pomembnejša politična obračunavanja, medijski prime-time nastopi in lobistični boji za poslovne interese raznih Dejanov Jefimov, skoraj nič pa konkretni spopadi proti konkretnemu nasilju nad ženskami, zoper povsem konkretne tovrstne nasilneže. Naši viri iz te scene pravijo, da naj bi Kovačeva v neki ožji družbi pred dnevi celo rekla, da pa ona zdaj res nima časa za to zadevo …,” danes piše Požareport.
Je bil članek o Kmetiču dimna zavesa?
In morda se bo tudi izkazalo, da je bila funkcija medijske objave o domnevnem “seksualnem napadu v dvigalu”, ki naj bi ga pred 25 leti zagrešil sedanji programski svetnik RTVS Slavko Kmetič, tudi eden od stebrov dimne zavese, s katero so skušali spin doktorji zavarovati tako Smodeja kot Levico. Ob tem naj spomnimo, da članek Katarine Keček, tudi če gre za njen pristen izdelek in zadaj ni bilo botrov, ni dosegel svojega namena, saj so se namesto tega začeli pojavljati stari posnetki njenih neposrečenih nastopih v oddaji Faktor pred dvema letoma. Očitno pa bo ta afera hitro zvodenela ob škandalu s Smodejem – kažejo se že podobni učinki kot z razvpito afero z bulmastifi pred 12 leti, ko je prišlo do podobnih dejanj: razkrit je bil razvrat, ki se je končal z nesrečo, akterji pa so v paniki brisali sledove, pokazala pa se je vsa moralna beda ljubljanskih tranzicijskih elit ter tudi slovenskih oblasti, saj je postalo jasno, da za elite velja en pravni sistem, za navadne ljudi pa drug. Bulmastifi, ki so iz nepojasnjenega razloga pred davnimi leti napadli in hudo poškodovali nič krivega Tržičana, so nato postali krvniki svojega kasnejšega gospodarja – in tudi takrat so hoteli zatajiti grozljivo dejstvo o spolnih zlorabah psov ter uporabo drog. Pri vsem tem je najbolj tragično, da je javnost na ta škandal kmalu pozabila in se sprijaznila z obstojem vzporednih pravnih držav ter moralno izrojenostjo elit, ki usmerjajo in sestavljajo tudi sedanjo vladno koalicijo…
