Sinu Radka Poliča lani 30.962 evrov za očetove zasluge, Makarovičevi pa 21.515 evrov

Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)

Čudaštvo zakona o dodatkih k pokojninam za zasluge kažejo podatki o prejemnikih najvišjih dodatkov k pokojninam v letu 2024, ki mi jih je včeraj poslal ZPIZ.

Povsem na vrhu je s 30.965 evri Arnož Polič, katerega zasluga za narod je, da je sin Radka Poliča. Vsak mesec mu je na račun zaradi tega padlo 2.580 evrov dodatka. Polič je dobil več kot sicer najbolje nagrajeni pravi zaslužnež, kar je bil kot že leto prej Milan Dekleva z 27.962 evri. Svetlani Makarovič na tretjem mestu, je vsota politično podarjenega iz 19.775 evrov v letu 2023 poskočila na 21.515 evrov dodatka k pokojnini za zasluge v lanskem letu. Dobiva pa dodatek od leta 1999.

Dejansko vsi našteti dobijo še več, ker jim je izplačana še pokojnina, za katero so med delovno dobo plačevali ZPIZ.

Med prejemniki dodatka za zasluge je na devetem mestu po višini oče nekdanjega premiera Mira Cerarja. Nekdanji premier Cerar lahko dodatek, če sam ne bo zaslužil dovolj visoke pokojnine, podeduje. Kot ga je Arnož Polič. Tudi zakon, ki je padel na referendumu, mu te “pravice” ne bi odvzel. Starega zakona in podeljenih pravic se ni dotikal. Kulturnikom bi poslej, če ljudje tega ne bi zavrnili, bolj široko in v višjih zneskih delil dodatke in le pri novih dobitnikih dodatkov se ti privilegiji ne bi več dedovali.

Za športnike je v veljavi sicer tudi že poseben Vilfanov zakon, po katerem je takšne dodatke dobila še stotinja, a Cerar je to dobil in dobiva še po starem socialističnem zakonu, po katerem je privilegij dobilo le malo športnikov. Novi ne omogoča več dedovanj.

Med prejemniki podedovanih dodatkov za zasluge je bila na tretjem mestu tudi lani Majda Branka Hribar, ki je dodatek podedovala že leta 1969, torej pred krepko več kot pol stoletja in še preden je bil leta 1974 sploh sprejet zakon ZIPO, po katerem dodatke za zasluge podeljujejo in ki so ga ta teden poslanci Svobode, SD in Levice ubranili pred predlogom SDS, da bi ga ukinili, ker so volivci takšne privilegija na referendumu odločno zavrnili. Že začetek procedure ukinjanja so vladajoči zavrnili z razlago, da bi bilo nepošteno (v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom), če možnosti pokojninskih dodatkov ne bi bilo za kulturnike, ko pa jih dobivajo športniki po posebnem zakonu, ki ga je sam zase s pomočjo poslancev DeSUS, SMC, SD in NSi leta 2017 uspel uzakoniti Peter Vilfan, ki je lani dobil 25.037 evrov tega posebnega dodatka k pokojnini. K temu dodatku pa seveda še pokojnino po vplačanih prispevkih.

Podatki o dodatkih k pokojninam desetim najbolj zaslužnim državljanom po zakonu iz leta 1974 so za lani takšni:

Ko gre za tiste, ki so privilegije podedovali, pa so bili trije “največji” takšni: