Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv.si)
“Ker je policija v ‘službi ljudi’ se pričakuje, da vodja to upošteva in po nepotrebnem ne izpostavlja kriminalistov kritikam javnosti,” je izpostavil nekdanji generalni direktor policije dr. Anton Olaj, ko smo ga povprašali po “intenzivni preiskavi” afere Smodej. V sinočnji Tarči je Dušan Smodej namreč povedal, da ga policija sploh še ni obiskala. “Kar vem o tej preiskavi, je to, kar sem prebral iz medijev,” je zatrdil. Medtem ko se policiji – kljub številnim izpovedim domnevnih žrtev – ne zdi vredno izprašati Smodeja, pa so povsem drugače ravnali pred leti, ko so pri nekdanjemu poslancu opravili hišno preiskavo zgolj na podlagi domneve o preneseni fotografiji neznanega dekleta z razgaljenim oprsjem.
“Smodej je bil sinoči že v uvodu prispevka zapakiran kot žrtev izsiljevanja svoje bivše in nekakšna stranska škoda političnega boja. Kasneje, v studiu, nam je bilo povedano tudi, da globin njegove umetnosti pač ne razumemo. To so posebni novinarski dosežki. Čestitke avtorjem,” je v svojem odzivu na oddajo Tarča zapisal Mirko Mayer, urednik in novinar na Planetu. V Tarči so namreč gostili Dušana Smodeja, ki pa ga policija – toliko bolj zaskrbljujoče – ni uspela izslediti. Sam je namreč povedal, da ga nekaj časa ni bilo v Sloveniji, odšel je, da bi se po prvih razkritjih malo polegel prah, o tem naj bi se pogovarjal tudi z Romanom Uranjkom, dan pred njegovim samomorom. Poleg tega je povedal, da ga policija sploh še ni kontaktirala, kaj šele obiskala.
“To je sicer tehnično res. Ni ga obiskala policija, ker je on obiskal policijsko postajo. Policija ga je preizprašala o finančnih malverzacijah. Po prvi prijavi spolnega napada sledi ostalo,” je komentirala Maja Megla, novinarka, ki je bila pred mnogimi leti za kratek čas v z zdaj že pokojnim Uranjkom, medijem pa je razkrila spolno predatorstvo zdaj že pokojnega likovnega umetnika in ob tem izrazila mnenje, da je slikar v Smodeju našel partnerja za izživljanje svojih seksualnih fantazij. Glede na to, da je policija že pri veliko bolj nedolžnih obtožbah – kot so recimo žalitve na družabnih omrežjih – vsaj v nekaterih primerih po hitrem postopku na vratih obtoženca, smo na policijo poslali vprašanja če navedbe držijo in če si – v primeru pritrdilnega odgovora – tako predstavljajo “intenzivno preiskovanje”. Odgovora še nismo prejeli.
“Glede kriminalistične raziskave aktualne zadeve verjamem, da kriminaliste usmerja pristojni tožilec,” je komentiral dolgoletni načelnik Urada kriminalistične policije in nekdanji generalni direktor Policije dr. Anton Olaj. Ob tem je še dodal, da po vsej verjetnosti ne bomo izvedeli, kakšne usmeritve tožilstvo daje policiji, ker je vlada 23. junija 2022 spremenila “Uredbo o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin”, ki je prej določala obveznost pisnosti tožilskih usmeritev. Usmeritve tožilca so tako zopet ustne. Olaj meni, da je zato smiselno, da mediji pogosteje naslavljamo konkretna vprašanja tožilstvu ali pa hkrati policiji in tožilstvu.
Policijska dinamika se mora pospešiti
“Se pa strinjam s pričakovanji javnosti, da se v tako občutljivih (spolnih) zadevah pospeši dinamika policijskega dela,” je še poudaril Olaj in pojasnil, da ker generalni direktor policije po ZODPol (17. člen) vodi policijo je logično, da lahko vpliva na hitrost dela policistov, lahko pa tudi v javnosti spregovori, če se mu to otežuje (34. člen istega zakona). Ker je policija v “službi ljudi” se pričakuje, da vodja to upošteva in po nepotrebnem ne izpostavlja kriminalistov kritikam javnosti, je še izpostavil. Kakorkoli, nič ne kaže, da bi bilo policiji v interesu “intenzivno preiskovati” afero Smodej – v Tarči se je izkazalo, da so medtem izginili tudi dokazi – Uranjkov telefon se je menda izgubil, Smodej pa se je ravno v tem času odločil za nov telefon. “Če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, mora policija ukreniti vse, kar je potrebno, da izsledi storilca tega kaznivega dejanja, da zavaruje sledi, dokaze, da zbere obvestila od oseb, s katerimi je to potrebno,” je v Tarči dejala Mirjam Kline, vrhovna državna tožilka a to se očitno ni zgodilo.
Ne moremo se izogniti primerjavi s primerom izpred let, ko so se kriminalisti pojavili na vratih nekdanjega poslanca Andreja Magajne, hišna preiskava pa je bila utemeljena z domnevno preneseno fotografijo neznanega dekleta z razgaljenim oprsjem. Magajni so zasegli državnozborski prenosni računalnik in računalnike v hiši. Sporne fotografije niso našli na nobenem disku, naj bi pa našli druge – vendar so kasneje, še preden bi Magajni karkoli dokazali, diske izgubili, izvedenec pa je o preiskavi povedal, da tehnično ni bila povsem ustrezna. Sodišče je Magajno oprostilo zaradi prevelikega dvoma o obtožbah. Kriminalisti so torej hišno preiskavo opravili zgolj na podlagi suma, da je na svoj računalnik prenesel fotografijo domnevno mladoletnega dekleta, po drugi strani pa Smodeja nihče niti ne kontaktira – pa čeprav se je v javnosti pojavilo kar nekaj pričevanj o precej hujših dejanjih, kot je nalaganje fotografij.
