Piše: Vida Kocjan
Marca 2026 je spletna stran anti-corruption2026.com objavila serijo tajnih posnetkov pogovorov z vplivnimi osebami iz kroga vlade Roberta Goloba. V njih nekdanja ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, odvetnica Nina Zidar Klemenčič, lobist Rok Hodej, nekdanji funkcionar Darsa Jože Oberstar, Golobov prijatelj iz podjetja Gen-I Dejan Paravan in drugi opisujejo mehanizme klientelizma, lobiranja v zameno za usluge, vplivanja na državna podjetja (Gen-I, SDH, Dars) in sistematičnega sistema »daj-dam«.
Razkritja so šla od lobiranja, 10-odstotnih provizij do neposrednega vplivanja na ministre in sodstvo. Hkrati smo bili priča posnetkom pogovorov Vesne Vuković, nekdanje generalne sekretarke stranke Gibanje Svoboda. Ta je razkrila tudi to, kako in kje krade infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek. Dodatno so bili objavljeni pogovori, v katerih je nastopil tudi nekdanji minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Govor je bil o podeljevanju koncesij, omenjan je bil tudi milijon evrov. Skupen tem t. i. domačim pogovorom je bil tudi neznosen besednjak, uporabljale so se besede prasica, prasica vseh prasic in podobno. Vulgarnost nekaterih je neverjetna.
Posnetki na strani anti-corruption2026.com so bili po doslej znanih podatkih posneti večinoma na Dunaju, nekateri domnevno tudi v Zagrebu, sogovorniki pa uporabljajo angleški jezik. Posnetki Vesne Vuković in nekaterih drugih pa so bili narejeni kot prisluhi v Sloveniji. Kdo je bil naročnik, se uradno ne ve. Nekateri mediji pa omenjajo naročnike iz vodstva Svobode, tudi Darsa, vključno s predsednikom Andrejem Ribičem.
Ob vseh teh podatkih, ki smo jim bili priča, pa je slovenski aktualni politični vrh na čelu z globoko državo in v sodelovanju z vladi naklonjenimi mediji začel pozornost preusmerjati na tako imenovanega »tujega sovražnika« (Black Cube, Izraelci) in SDS, namesto na vsebino. Pa gremo po vrsti.
Napovedanih je bilo deset posnetkov o korupciji, po petem se je vse ustavilo. Razlog? Odstop slovenske vlade od pridružitve tožbi zoper Izrael (domnevno zaradi genocida v Gazi).
Afera, trenutek resnice
Marca 2026 so na anti-corruption2026.com začeli izhajati tajni posnetki (Appendix 1–10). Gre za pogovore z vplivnimi osebami blizu vlade Roberta Goloba: z nekdanjo ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan, odvetnico Nino Zidar Klemenčič, lobistom Rokom Hodejem, Dejanom Paravanom (Gen-I) in drugimi.
Na spletni strani piše, da gre za dokaze kršenja ZIntPK (zakon o integriteti in preprečevanju korupcije): klientelizem, kršitve lobističnih pravil, politično vmešavanje v državna podjetja, pranje denarja prek uslug.
Časovnica je ključna: posnetki so izšli tik pred volitvami 2026. Koalicija jih je takoj označila za »tuje vmešavanje v volitve«, opozicija (SDS ipd.) pa za »razkritje korupcije vesoljskih razsežnosti«.
Prisluhi niso razkrili le pogovorov. Razkrili so, kako v Sloveniji v resnici tečejo posli – od 10 odstotkov za gradbena dovoljenja do tega, da je »Tina Gaber najboljši način, da prideš do Goloba«.
Kaj točno so razkrili posnetki?
Nina Zidar Klemenčič je govorila o Jankoviću in njegovih 10 odstotkih »in to je to«. »Vem, ker sem bila zraven.« O ministrih: Klemen Boštjančič (finance) in Matjaž Han (gospodarstvo) – usluge v zameno za lobiranje. O Golobu: »Ko ga (ministra, op. a.) potrebujem, da reče nekaj premierju, bo to naredil.« Kučana je označila kot »močnega človeka v ozadju«, ki vpliva na Goloba in medije.
Dominika Švarc Pipan je opisovala tesne vezi z Golobom, Tino Gaber, Kučanom, Jankovićem in Črnčecem, lobiranje v podjetju Gen-I, nedotakljivost Jankovića kljub »očitni kriminalnosti«.
Drugi posnetki (Paravan, Oberstar, Hodej) pa govorijo o privatizaciji podjetja Gen-I, kadrovanju na Darsu, neposrednih povezavah z Golobom in ministri.
Lobist Rok Hodej je v posnetku povedal zelo neposredno: uradno Golob ne more vplivati na Gen-I, neuradno pa »to so njegovi ljudje« in »vedno lahko pokliče kogar koli«. Osebne povezave tako postanejo pomembnejše od formalnih institucij. Namesto transparentnih postopkov in javnih razpisov odločitve tečejo prek mobilnih številk, dolžništev in principa quid pro quo. Prav to je jedro klientelizma, ki ga razkrivajo vsi posnetki: od 10-odstotnih provizij pri Jankoviću do seznamov za financiranje medijev na Darsu.
To so torej ti neposredni opisi mehanizma »daj-dam« v vrhu oblasti. Če bi bili posnetki lažni oziroma montirani, bi vsi vpleteni takoj vložili tožbe. Namesto tega jih relativizirajo s »tujim vmešavanjem«.
Vprašanje je, zakaj v Sloveniji noben dokaz korupcije pod levičarskimi vladami nikoli ne vodi do obsodbe, če gre za »prave« ljudi.
Bo kdo odgovarjal?
Policija naj bi preverjala avtentičnost posnetkov in morebitno nezakonito prisluškovanje, smo izvedeli v zadnjih dneh. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je prejela več prijav glede vsebine in jih preverja, domnevno gre za predhodni preizkus. Civilna iniciativa je zoper Švarc Pipanovo vložila naznanilo suma kaznivih dejanj, očitki gredo tudi v smer davčnih utaj.
In česa ni? Ni nobenih policijskih racij, hišnih preiskav ali obtožnic proti Robertu Golobu, Zoranu Jankoviću, ministrom ali lobistom. Namesto tega se je Svet za nacionalno varnost (SNAV) sestal zaradi podjetja Black Cube in domnevnega »tujega vpliva« na slovenske volitve.
Zakaj pod Golobom ne bo nihče odgovarjal? Zato, ker so institucije politično ujete pod aktualno oblastjo. Tu gre za tožilstvo, policijo in KPK. Gre tudi za klasični slovenski vzorec: »Če si naš, ti nič ne grozi.« Dokaz za to je že več desetletij ljubljanski župan Zoran Janković. Ker je proti Janezu Janši, je na varnem, so njegove besede.
Povsem drugače je bilo s prisluhi nekdanjemu ministru Andreju Vizjaku leta 2014. Takrat je šlo za desnico, levica pa je prek svojih medijskih podaljškov vpila na vso moč. Takratni prisluhi Vizjaku po vsebini niso bili senca današnjim. Vendar danes levica molči.
Posnetki in prisluhi Vesni Vuković
Posnetki Vesne Vuković so bili prvi v seriji prisluhov, ki je marca 2026 sprožila celotno afero. Objavljeni so bili predvsem na anonimni strani Facebooka »Maske padajo« (ali podobnih profilih). Posnetki so večinoma ambientalni prisluhi (samo njen glas se sliši jasno, sogovorniki so tišji ali neslišni). Gre za telefonske pogovore ali sestanke, ki jih je nekdo iz njenega bližnjega okolja tajno snemal.
Med nadaljnjimi posnetki sta bila pričakovana tudi posnetka s Tino Gaber Golob in Dušanom Smodejem iz afere Fotopub.
Najpomembnejše in najbolj odmevne izjave:
O Alenki Bratušek (infrastrukturna ministrica): »Krade direkt na drugem tiru preko 2TDK« (govori o 2,5 milijona evrov pri projektu drugega tira Divača–Koper). Pogovor je potekal z generalno sekretarko vlade Barbaro Kolenko Helbl.
O Tini Gaber: »Ej js ti kr začetku povem, ne, jaz iz dneva v dan dobivam dokaze, ki me prepričujejo v to, da je Tina Gaber nastavljena.«
Sumila naj bi, da je Tina Gaber »nastavljena« (vohunka ali oseba z ozadjem iz miljeja SD) in da Golobova reakcija potrjuje te sume. Pogovarjala se je z novinarjem Primožem Cirmanom in njegovo ženo Petro Bezjak Cirman.
O Urški Klakočar Zupančič: Stranka Svoboda ji je z njeno pomočjo omogočala dodaten denar.
O Tamari Vonta in Mojci Šetinc Pašek:
Obrekuje vidni političarki Svobode, omenja domnevno sporno financiranje medijev prek preiskovalne komisije.
O Urošu Brežanu: V enem od novejših posnetkov govori o nekdanjem ministru za naravne vire in prostor. Menda naj ne bi upošteval navodil in bil med bolj »zabitimi«.
Stil je zelo neposreden, pogosto s kletvicami in ostrimi ocenami. Vukovićeva je po objavi posnetkov najprej umolknila, čez čas pa je navedla, da so posnetki ponarejeni, nezakonito pridobljeni in obdelani z umetno inteligenco.
Slednje so strokovnjaki, ki pa seveda niso pod vladnim dežnikom, že ovrgli, policija pa pričakovano molči.
Korupcija enormnih razsežnosti
Nedvomno so prisluhi razkrili korupcijo enormne razsežnosti. Vprašanje tudi ni, ali so posnetki pristni. Vprašanje je, zakaj v Sloveniji noben dokaz korupcije pod levičarskimi vladami nikoli ne vodi do obsodbe, če gre za »prave« ljudi.
Nina Zidar Klemenčič o Jankovićevih 10 odstotkih in Kučanu kot vplivni figuri v ozadju
Nina Zidar Klemenčič, odvetnica: »Ja, z njim (Zoranom Jankovićem) je res zelo lahko, saj veste, ima svojih 10 odstotkov in to je to.«
Opis hotela Intercontinental: sin župana osebno naroča, katerim podjetjem se mora plačati za hitra dovoljenja. »Vem, ker sem bila zraven.«
O ministrih: omenja usluge v zameno za lobiranje pri Klemnu Boštjančiču (finance) in Matjažu Hanu (gospodarstvo). O Golobu: »Ko ga (ministra, op. a.) potrebujem, da reče nekaj premierju, bo to naredil.« Kučan kot vplivna figura v ozadju.
Dominika Švarc Pipan: Zelo skorumpirani Janković ima popolno imuniteto, nič mu ne morejo
Dominika Švarc Pipan, nekdanja ministrica za pravosodje: »Če Golob ostane na oblasti, potem imamo v bistvu popolnoma neposreden dostop. Ker lahko dvignem telefon in se o tem pogovorim s predsednikom vlade.«
O Jankoviću: »Ima tako rekoč popolno imuniteto. Ne morejo mu nič, sodni postopki mu ne morejo nič.« Opisuje ga kot »zelo skorumpirano figuro«.
Tesne vezi z Golobom, Tino Gaber, Milanom Kučanom, Jankovićem in Damirjem Črnčecem. Lobiranje v podjetju Gen-I, v katerem Golob še vedno obvladuje odločitve prek imenovanih ljudi, in kako se podjetjem »predlaga« podpora vladajoči koaliciji.
Rok Hodej: Imam direktno povezavo do Goloba
Rok Hodej, lobist: »Imam direktno povezavo do predsednika vlade, res jo imam.« »Imam njegovo mobilno številko.«
O Golobu: »Uspelo mu je vzpostaviti vpliv na vse podsisteme v državi.«
»Oseba, ki jo Golob zaposli v Gen-I, Golobu dolguje uslugo.«
Golob je vzpostavil vpliv na vse državne podsisteme. Na Gen-I vpliva neformalno prek Slovenskega državnega holdinga (SDH) ali prek ljudi, ki jih je sam postavil v podjetje.
Rok Hodej je zanimiv, ker je zunanji lobist, ki se hvali z dostopom do vrha oblasti. Njegove izjave dopolnjujejo sliko iz drugih posnetkov:
- Nina Zidar Klemenčič in 10 odstotkov pri Jankoviću in usluge ministrom,
- Dominika Švarc Pipan in neposreden dostop do Goloba,
- Jože Oberstar: politično financiranje medijev prek Darsa,
- Dejan Paravan: privatizacija podjetja Gen-I.
Dejan Paravan: »Tukaj ni pravega lastnika podjetja«
Dejan Paravan, dolgoletni Golobov prijatelj in zaupnik, govori o podjetju Gen-I. Pri tem opisuje povezave z Golobom in predvsem načrte za privatizacijo podjetja Gen-I in dve možni poti.
»Ostati na tej poti torej ni možnost. Lahko greš levo ali desno. Levo pomeni 100-odstotno državno last, druga pa privatizacija. Sam menim, da je z vidika države druga pot boljša. Bolje je imeti na primer 40 odstotkov tega (zelo velikega in uspešnega podjetja) kot pa 100 tega (precej manjšega podjetja).«
Zakaj je Gen-I v slepi ulici? »Tukaj ni pravega lastnika podjetja, veliko politike, veliko pritiskov in ciljev, ki niso vedno zelo jasni in neposredni.«
O vplivu Goloba in dostopu do oblasti: Paravan omenja, da ima zaradi preteklega dela v podjetju Gen-I »direktno povezavo« s premierjem in ministri. Gen-I opisuje kot zelo politizirano podjetje.
Paravan je priznal, da se je ujel v poslovno srečanje z domnevnimi »tujimi investitorji«.
Jože Oberstar o delovanju Darsa in zlorabah
Jože Oberstar, nekdanji predsednik nadzornega sveta Darsa, o financiranju medijev prek Darsa: »Nekdo iz vladne stranke pride k predsedniku uprave /…/ mu preprosto izroči seznam in reče: ‘V redu.’«
Oberstar je opisal mehanizem: predstavnik vladajoče stranke prinese seznam medijev ali novinarjev, ki naj dobijo denar. Dars nato plača za »promocijske« članke o obnovah cest, varnosti ipd., v resnici pa gre za finančno podporo medijem, ki ne kritizirajo oblasti.
Konkreten primer: novinarju se izplača 8.000 evrov za objavo treh ali štirih na videz običajnih člankov. Dejanska vrednost storitve je bistveno manjša – namen je »kupiti« naklonjenost ali vsaj molk.
Politično dodeljevanje poslov in obračunavanje z nasprotniki: Dars pogodbe podeljuje ali odvzema po političnih navodilih Golobove administracije.
Primer: gradbeni projekt je bil dodeljen Kolektorju (Stojan Petrič, tesen prijatelj Milana Kučana in lastnik Dela) namesto CGP-ju. Namen: oškodovati lastnico CGP Vesno Južnič (povezana s Petrolom). V istem času je z Delom sodelovala Tina Gaber Golob.
Oberstar navaja, da je Golob Dars uporabil kot orodje za pritisk na politične nasprotnike in za podporo »svojim«.
Oberstar je opisal tudi povezave med Golobom, Zoranom Jankovićem in Milanom Kučanom. Državna podjetja (Dars, Slovenske železnice ipd.) usmerjajo denar v medije, nevladne organizacije in projekte, ki podpirajo (Golobovo) vlado ali je vsaj ne kritizirajo.
(Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija, 2. aprila 2026.)
