Piše: C. R.
Po seznanitvi Sodnega sveta RS z letnim poročilom Službe za nadzor organizacije poslovanja sodišč so se v javnosti pojavili očitki Ministrstvu za pravosodje, da naj bi se »sodna inšpekcija«, kot so slabšalno poimenovali navedeno službo, začela opredeljevati tudi do zadev, ki naj ne bi bile v njeni pristojnosti oziroma naj bi posegale v sodniško neodvisnost. Problematičen naj bi bil, tako mediji, vsaj en primer, ko so navedeno službo zanimale podrobnosti ravnanja sodnika ob predodelitvi zadeve.
Problematika kršitve načela naravnega sodnika oziroma domnevnih dodelitev zadev sodnikom »po želji« in v nasprotju z določbami sodnega reda ima dolgo zgodovino, saj formalno in neformalno prihaja do opozarjanja na nepravilnosti oziroma sume nepravilnosti pri dodelitvi zadev posameznim sodnikom že dlje časa.
Kršitev načela naravnega sodnika ni edina grožnja neodvisnosti sodstva, neodvisnemu odločanju sodnikov ter pravni državi in ugledu sodstva v javnosti. Predvsem okoliščina, da se že vnaprej ve, kako bo posamezni sodnik odločil, in širša javnost kasneje ugotovi, da je sodnik tudi zares odločal tako, kakor je bilo pričakovano, utegne v največji meri ogroziti ugled sodišča. Še bolj nevarni so položaji, ko se na sodnike v zvezi z njihovim odločanjem v posameznih zadevah pritiska na različne načine. Pritiski na sodnike, kako naj v posamezni zadevi odločijo, so v zadnjem času tako hudi, da nanje opozarjajo že kar sodniki sami.
Ustavno načelo delitve oblasti, ki sestoji iz ločitve posameznih funkcij oblasti in obstoja zavor in ravnovesij med njimi, zahteva, da so zakonodajna, izvršilna in sodna veja oblasti ločene druga od druge. To obenem pomeni, da so organi oziroma nosilci teh posameznih vej oblasti ločeni oziroma da niso isti. Pri tem morajo biti med posameznimi vejami oblasti vzpostavljena taka razmerja, da nobena ne more dobiti prevlade in monopola nad drugimi.
“Zaradi zaskrbljujočih pritiskov politike na neodvisnost slovenskega sodstva v poslanski skupini SDS menimo, da je nujno potreba razprava in priprava ukrepov, s katerimi bi vzpostavili element odgovornosti in neodvisnosti v sodstvu ter zaščitili sodnike pred zunanjimi vplivi na njihovo odločanje,” so sporočili iz SDS.
