Piše: N. Ž.(Nova24TV)
Priljubljenost tako imenovanega čudežnega dečka energetike Roberta Goloba je kot kaže pričela upadati. Vodilno Gibanje Svoboda, katerega predsednik je Golob, je namreč pričelo vidno zaostajati za največjo opozicijsko stranko SDS. Prav tako je po rezultatih sodeč, vladajoča koalicija prvič po volitvah izgubila večino. Najnovejša javnomnenjska raziskava agencije Parsifal, ki je bila izvedena med 4. in 9. septembrom namreč kaže, da če bi bile volitve to nedeljo, bi med opredeljenimi volivci SDS dobila 34,5 odstotka glasov, Gibanje Svoboda pa 30,6 odstotka glasov. Še večja pa je razlika med tistimi, ki se bodo zagotovo udeležili volitev, saj bi 32,5 odstotka slednjih volilo SDS, 26,5 odstotka teh pa Gibanje Svoboda, in pa tistimi, ki bi se udeležili volitev in so opredeljeni. “V obdobju leta ali nekaj čez pride do razočaranja med ljudmi in da so obljube in upi, ki so jih volivci vlagali v te nove obraze, ne izpolnjujejo. Tisti, ki je veliko obljubljal, ali noče ali ne zmore teh obljub uresničiti”, je v zvezi z anketo komentiral politični analitik dr. Matevž Tomšič.
Če si najprej pogledamo rezultate vseh vprašanih, lahko vidimo, da bi na vprašanje “Katero stranko bi volili v slovenski državni zbor, če bi bile volitve to nedeljo?” 22,5 odstotka vprašanih odgovorilo, da bila to stranka SDS. Na drugem mestu bi se znašlo Gibanje Svoboda z 20 odstotki glasov, na tretjem pa Nova Slovenija z 7,3 odstotka glasov.
Vladni stranki SD z 5,6 odstotka glasov in Levica z 4,9 odstotka glasov bi zasedli četrto in peto mesto. Parlamentarni prag pa bi dosegel tudi Glas upokojencev Pavla Ruparja, ki bi prejel 4,9 odstotka glasov.
12,9 odstotka vprašanih ni prepričanih za koga bi volili, 11,8 odstotka pa je takšnih, ki sploh ne bi šli na volitve, če bi bile to nedeljo. 5,3 odstotka je takšnih, ki bi svoj glas zaupali neki drugi stranki, 4,6 odstotka pa je takšnih, ki ne bi volili nobene izmed političnih strank.
Podpora med opredeljenimi volivci
Med opredeljenimi volivci je vidna precejšnja razlika med prvo in drugo uvrščeno stranko. SDS bi namreč dobila 34,5 odstotka glasov, Gibanje Svoboda 30,6 odstotka glasov in NSi 11,2 odstotka glasov. Koalicijska stranka SD bi prejela 8,6 odstotka glasov, koalicijska Levica 7,6 odstotka glasov, Glas upokojencev Slovenije Pavla Ruparja bi prejel 7,5 odstotka glasov.
Nihanje podpore
Če si pogledamo nihanje podpore strankam skozi čas, lahko vidimo, da prvouvrščeni stranki SDS podpora narašča od meseca marca dalje, Gibanju Svoboda pa od marca dalje podpora pada. Gibanje Svoboda je sicer junija navkljub padanju podpore še naprej prednjačilo pred SDS, nato pa se je trend obrnil, saj se je na prvo mesto uvrstila nekdaj vladajoča stranka SDS.
Med volivci, ki bi se volitev zagotovo udeležili, stranka SDS vidno prednjači
Naslednjih parlamentarnih volitev se bo zagotovo udeležilo 51 odstotkov anketirancev. Med tistimi, ki se bodo zagotovo udeležili nedeljskih volitev, bi jih največ (32,5 odstotka glasov) podprlo SDS, sledilo bi Gibanje Svoboda (26,5 odstotka glasov) in pa stranke: NSi (7,8 odstotka glasov), SD (7,4 odstotka glasov), in Levica (5,6 odstotka glasov). Enajst odstotka vprašanih ne ve, koga bi sploh volilo. Nekoga drugega vi volilo 3,6 odstotka vprašanih, 2,2 odstotka vprašanih pa ne bi volilo nobene stranke. Med tistimi, ki se bodo zagotovo udeležili volitev in so opredeljeni, bi jih največ (39,1 odstotka vprašanih) podprlo SDS, sledilo bi Gibanje Svoboda (31,9 odstotka vprašanih) in stranka NSi (9,4 odstotka vprašanih).
Če si pogledamo križanje med demografskimi in vsebinsko spremenljivko lahko vidimo, da je med podporniki SDS več moških (25,9 odstotka) kot žensk (19,1 odstotka). Največ podpornikov največje opozicijske stranke spada v srednjo starostno skupino (35 – 54 let) in ima srednjo izobrazbo. Tudi me podporniki Gibanja Svoboda je več moških (20,8 odstotka) kot žensk (19,2 odstotka). Največ podpornikov vodilnega gibanja spada v najvišjo starostno skupino (55 let in več) in ima najvišjo izobrazbo. Stranka NSi in pa Glas upokojencev Slovenije Pavla Ruparja imata med podporniki več žensk, vladni stranki SD in Levica pa imata večje število moških podpornikov. Levica ima največ podpornikov v najmlajši starostni skupini (18-34) in med tistimi, ki imajo najvišjo izobrazbo.
Stranka SD ima največ podpornikov v najstarejši starostni skupini in med tistimi z najnižjo izobrazbo. Največ podpornikov v srednji in najstarejši starostni skupini ima stranka NSi, prednjačijo pa tisti z najnižjo izobrazbo. Glas upokojencev Slovenije Pavla Ruparja ima največ podpornikov v najstarejši starostni skupini in med tistimi z najnižjo izobrazbo.
Za komentar ankete smo poprosili političnega analitika dr. Matevža Tomšiča, ki je povedal, da če si pogledamo splošne podatke tukaj prednost SDS ni tako velika, med opredeljenimi in tistimi, ki bi zagotovo šli voliti, pa se razlika poveča. “Težko je sedaj reči ali bo takšen trend trajal naprej. Gibanju Svoboda se je zgodilo nekaj podobnega kot se je zgodilo vsem strankam novih obrazov, ki so imele na začetku zelo visoko podporo, pa jim je podpora dokaj hitro pričela padati.” V juniju je Svoboda po njegovih besedah še imela prednost, torej leto in pol, nato pa jo je začela izgubljati.
“V obdobju leta ali nekaj čez pride do razočaranja med ljudmi in da so obljube in upi, ki so jih volivci vlagali v te nove obraze, ne izpolnjujejo. Tisti, ki je veliko obljubljal, ali noče ali ne zmore teh obljub uresničiti”, je komentiral in spomnil, da se je podobno kot Golobu zgodilo Miru Cerarju, ki je prepričljivo zmagal na volitvah, nato pa mu je podpora pričela že v prvi polovici mandata strmo padati. “Ali se bo nekaj podobnega Golobu naredilo ali ne, neke podobnosti vendarle so. To pa nujno ne pomeni, da pa se ne bo na naslednjih volitvah pojavil spet nek novi obraz in uspel prepričati volivce.”
Na vprašanje, če je padec podpore v obdavčevanju ljudi, je spomnil, da je bilo usmeritev te vlade v obdavčevanje znana in jasna že pred volitvami, pa so ljudje vseeno podprli to stranko in posledično to koalicijo. Čeprav je po njegovih besedah prezgodaj za ocenjevanje, kako uspešna bo sama sanacija, se je izgleda sedaj nabralo toliko tega nezadovoljstva nad vsem mogočim (neučinkovitostjo, raznorazni ekscesi iz te vladajoče garniture). Vse to je k temu prispevalo, solidarnostnega prispevka pa ljudje še ne čutijo, je pa po njegovih besedah to eden od kamenčkov v mozaiku, daleč od tega, da pa bi bil edini razlog.
Za ostale stranke je Tomšič povedal, da nobena izmed njih ne uspe narediti nekega preboja. Stranka SD se ni dobro odrezala, enako velja za Levico. “Zanimivo je, da se ne uspe Levica okrepiti, ker konec koncev uspešnost neke stranke se izraža pri uresničevanju ciljev. Človek bi z vidika njihovih volivcev mislil, da se je dobro odrezala. V marsikaterem oziru stranka določa agendo vlade. Očitno pa temu ni tako . Da se stranka SD ne uspe dvigniti me ne preseneča, ker stranka deluje kot da je dezorientirana, ne vedo ali bi se pomaknili bolj v levo ali bolj v sredino. Tudi stranka NSi ne uspe narediti nekega preboja z njihovo tako imenovano bolj zmerno politiko, torej malo bolj kooperativno politiko do vlade.” SDS ima po besedah Tomšiča stabilno volilno telo in me more nikoli globoko pasti. “Je pa spet vprašanje, ali je lahko to sedaj dovolj za neko zmago na volitvah, ker če pogledamo obdobje zadnjih 15 let ali več, lahko vidimo, da je večino časa vodil SDS.” Med drugim pa je sicer v zvezi z volitvami pomembno tudi zavedanje, da če vlada ni uspešna, še to ni jamstvo, da izgubi volitve. “Vsi ti novi obrazi so se pojavili z velikimi pričakovanju in jih niso uspeli uresničiti.”
Demografski podatki
V raziskavo, ki je bila opravljena med 4. in 9. septembrom je bilo zajetih 732 anketirancev, od tega 49,6 % žensk. Povprečna starost znaša 51,5 let, standardni odklon je 16.4. Največ anketirancev je iz najstarejše starostne skupine (45,0 %), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (34,5 %), najmanj je anketirancev iz najmlajše starostne skupine (20,5 % ). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (32,2 %), sledijo tisti z dokončano višjo izobrazbo ali več (27,3 %), 23,2 % anketirancev ima poklicno šolo in 17,3 % anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (55,1 %), sledi mesto (29,7 %) in manjši kraj (15,2 %). Največ anketirancev prihaja iz osrednjeslovenske regije (27,1 %), sledita podravska (15,6 %) in savinjska (12,3 %) statistična regija.
