Državni zbor je v petek tudi uradno s 47 glasovi za in z 19 glasovi proti potrdil Zorana Pozniča za novega kulturnega ministra, a njegovo imenovanje na položaj, na katerem je zamenjal odstopljenega Dejana Prešička, še vedno močno odmeva v slovenski javnosti. Zoran Poznič, akademski kipar, ki ima izkušnje, kot je sam povedal na predstavitvi, le z desetletjem vodenja občinskega zavoda Delavski dom v Trbovljah (zavod s tem imenom je bil ustanovljen, ko je bil župan še Bogdan Barovič iz vrst Slovenske nacionalne stranke), ima namreč samo 13 let pokojninske dobe.
Torej, pri svojih 60 letih samo 13 let delovne dobe, kar meče slabo luč na tako pomembno državniško funkcijo. Poraja se vprašanje, ali lahko v vladi Marjan Šarca, na katerega že tako ali tako letijo očitki, da je povsem znižal standarde političnega komuniciranja in pričakovanja javnosti, minister postane vsak, ki ga zanima ta položaj. Ne gre spregledati dejstva, da se je Poznič prijavil kar sam, v SD pa so ga brez premisleka vzeli.
Naj spomnimo. Zoran Poznič na funkcijo prihaja z mesta direktorja zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje. Njegovega predhodnika Dejana Prešička so “odnesli” očitki o šikaniranju in poniževanju zaposlenih na ministrstvu ter zlorabi položaja, zaradi česar bi bil njegov naslednik, kdorkoli bi to že bil, avtomatsko še dodatno izpostavljen pozornosti slovenske javnosti. Ob novici, da je Poznič vendarle izbran za ministra, je konec tedna završalo tudi na družbenih omrežjih. Kot poroča spletni portal Insajder, je Jože Bizjak že naslovil ogorčeno vprašanje na Vlado RS in premierja Marjana Šarca v zvezi z nenavadno šibko delovno dobo novega ministra, ki ima pri 60 letih starosti le 13 let delovne dobe. Šele leta 2007, pri 50-ih je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, smer kiparstvo, leta 2010 pa na tej akademiji še magistriral iz novih vizualnih komunikacij in medijev. Njegovo magistrsko delo ima naslov Socialna struktura videa. Bil je mentor več likovnih skupin, strokovnih žirij ipd.
Kandidaturo Pozniča iz kvote SD je že ob predstavitvi kandidata pozdravil premier Marjan Šarec in dejal, da so bili, kolikor mu je znano, z njegovim delom v lokalni skupnosti zadovoljni. Pogovor z njim je premier sicer opravil že v torek, v sredo pa je kandidaturo posredoval državnemu zboru. Poznič je sicer sebe javno opisal za tiste vrste človeka, ki ne bi povzdigoval glasu, saj da z argumenti lahko rešujejo težave in potegnejo voz naprej. Znal se je pohvaliti, da je v Trbovljah vzpostavil novo vizijo mesta skozi sintagmo Trbovlje novomedijsko mesto (TNM), v okviru katere se združujejo kreativni potenciali ožje in širše skupnosti ter se povezujejo v globalne trende na področju novih medijev. Glavna manifestacija tega povezovanja je festival novomedijske kulture Speculum Artium.
Pozničevi predhodniki ugledni akademiki z več desetletij delovnih izkušenj
Jasnih pravil, koliko delovnih izkušenj in kakšne izkušnje bi moral imeti, slovenski zakon sicer za ministrski položaj ne določa, a so bili standardi vse od osamosvojitve vendarle postavljeni zelo visoko. Celo njegov predhodnik Dejan Prešiček ima v primerjavi s Pozničem neprimerljivo več izkušenj. Nastopal je z različnimi komornimi in simfoničnimi zasedbami v Sloveniji in v tujini, predvsem pa v duu s svojo sestro, pianistko Nino Prešiček. Delal je kot profesor saksofona na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana.
Tone Peršak je bil denimo od leta1980 do leta 1988 asistent na AGRFT ter od leta 1997 docent za gledališko režijo. Julijana Bizjak Mlakar je bila profesorica matematike, pooblaščena aktuarka, habilitirana v naziv višja predavateljica menedžmenta v zdravstvu, pobudnica in ustanovna članica ter članica vodstva Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva. Vasko Simoniti je bil po kratkem delu v državni upravi leta 1981 zaposlen na Filozofski fakulteti kot asistent. Leta 1989 je bil izvoljen za docenta, leta 1994 za izrednega in leta 2000 za rednega profesorja za zgodovino novega veka.
“Blagoslov” nadkoalicijske stranke Levica dovolj za začetek dela na ministrstvu
Vsi zgoraj omenjeni so bili predlagani in izbrani na podlagi ustreznih izkušenj, vsak seveda v svojem političnem obodbju v Sloveniji, ko je ustrezal pravi politični struji. Zoran Poznič pa je v primerjavi z naštetimi imeni pravi zelenec, ki se je za nameček za ta položaj prijavil sam. Sprejet je bil očitno predvsem zato, ker je dovolj poslušen in ima zelo jasne cilje, kam najprej usmeriti svoje delovanje, kakopak ob blagoslavu aktualne vlade in njene nadkoalicijske partnerice Levice, ki vleče niti iz ozadja. Pozničeva glavna naloga je novi medijski zakon, s katerimi bo po mnenju političnih poznavalcev poskušal onesposobiti opozicijske medije, kot sta Demokracija in Nova24TV. Za takšna politična obračunavanja pa delovne izkušnje in izobrazba pač niso potrebne niti ne pomembne.
T. F./Nova24TV
