Piše: Gašper Blažič
Kot kaže, se bo nepremičninski davek, ki ga pripravlja Golobova vlada, le-tej vrnil kot bumerang. Stranski učinek davka pa bo očitno tudi dodatno sesutje tožilsko-sodnega konstrukta Trenta.
Portal info360.si je namreč objavil članek o tem, kako si vladajoči ob uvedbi nepremičninskega davka zadovoljno manejo roke, saj so vrednosti nepremičnin tistih s političnega vrha nenavadno nizke. Vsaj po evidenci geodetske uprave (GURS), kjer so vrednosti nepremičnin izračunane glede na državno povprečje in ne gre za posledico individualne cenitve nepremičnine, pač pa za izračun vrednosti na podlagi neke šablone. Prav o tem je minuli petek na celjskem sodišču na obravnavi zadeve Trenta govoril tudi znani kvalificirani nepremičninski cenilec Izidor Salobir. A o njem nekoliko kasneje.
Boštjančič bo za svojo vilo plačal manj davka od lastnikov skromnih stanovanj
Kot navaja prej omenjeni portal, je finančni minister Klemen Boštjančič solastnik hiše na območju Šentvida (MO Ljubljana), po GURS je njena cena 311.600 evrov, kar je denimo precej manj kot znaša GURS-sova vrednost (skromnejših) blokovskih stanovanj (kjer se vrednost izračunava po drugačni metodologiji). Hkrati pa tudi precej manj kot znaša tržna vrednost hiše, slednjo bi lahko prodali celo za 800 tisoč evrov. Kar je praktično več kot dvakratnik cene po GURS, tržni »pribitek« znaša skoraj pol milijona evrov. Nenavadno, kajti na GURS trdijo, da naj bi njene cene odražale realne tržne vrednosti nepremičnin. Praksa kaže, da temu ni tako, saj prihaja pri istem tipu nepremičnin (denimo z isto namembnostjo ter isto površino) do velikih odstopanj v ceni na kvadratni meter. O tem je namreč prej omenjeni cenilec Salobir govoril na celjskem sodišču, da je tržno skoraj nemogoče primerjati denimo gradbeno zemljišče na območju Lendave z istim zemljiščem na območju okolice Ljubljane. Pa čeprav bosta imela po GURS lahko isto ceno.
Tudi zato so cene nepremičnin rastle
Marsikdo se bo ob tem spomnil, da so tudi cene nepremičnin v severovzhodni Sloveniji začele rasti takrat, ko se je z vstopom Slovenije v EU pokazal velik interes tujcev za nakup nepremičnin v Sloveniji. Denimo Britancev v Prekmurju. No, kasneje se je »angleška kolonizacija« Prekmurja začela ohlajati, vseeno pa velja spomniti, da je vstop tujcev na slovenski nepremičninski trg dejansko legalizirala sprememba ustave v devetdesetih letih. Kar je bila posledica t. i. španskega kompromisa, ki je sicer odpravil blokado Italije pri slovenskem približevanju članstvu v EU, hkrati pa dvignil cene nepremičnin, saj se je zanimanje tujcev (tudi izven EU, denimo Rusov) za nakup nepremičnin v Sloveniji, zlasti v turistično zanimivih regijah, povečalo. Vstop Slovenije v EU, v evroobmočje ter v schengen je vse to samo še pospeševalo. Zato so cene nepremičnin naraščale, še zlasti v času, ko je bil trg nepremičnin spodbujen z ugodnimi krediti, ki so jih dajale banke.
Za Rusko dačo več subvencij od njene vrednosti po GURS
A vrnimo se k Boštjančiču, ki očitno skupaj s premierjem Robertom Golobom računa, da bodo največji davek plačevali lastniki skromnih stanovanj v blokih, da bodo zaradi tega sicer nergali, a na koncu bodo vseeno to novost požrli in se z njo sprijaznili. Portal Info360 namreč navaja tudi primer Ruske dače, ki je v lasti Aleša Musarja, sicer moža predsednice republike. GURS namreč to zgradbo ocenjuje na manj kot 170 tisoč evrov, kar je denimo manj od subvencij, ki jih je Musar dobil od države ter od EU za obnovo (tj. dobrih 195 tisoč evrov).
Pred kratkim smo pisali tudi o Moskovičevi vili, ki bi bila po GURS ocenjena na okoli 800 tisoč evrov, SD pa jo je prodala za dvakrat toliko. Dobila pa jo je v dar od države, kakor za zamenjavo za zgradbo CK ZKS, ki je postala del skupščine oz. sedaj Državnega zbora in Državnega sveta RS.
Golobovi so kar sami odprli Pandorino skrinjico
Ker so torej režiserji novega nepremičninskega davka povsem kratkovidno računali, da bodo najvišje davke obesili srednjemu in nižjemu razredu, sebi in svojim tajkunom pa najmanj, pa so si s tem naredili najmanj dvojno medvedjo uslugo. Prvič, ne zavedajo se, da so prag »tolerance ljudstva« neopazno presegli, kar bi sicer lahko preprečila le še medijska cenzura informacij, ki bi sprožile največ revolta med ljudmi. Drugič, s takšno metodologijo so, ne da bi se tega zavedali, kar sami minirali konstrukt Trenta, zaradi katerega računajo, da bodo iz igre znova na nepošten način (s pomočjo kakor neodvisnega sodstva) izločili najnevarnejšega nasprotnika Janeza Janšo. Ki mu še vedno sodijo zaradi tega, ker je svoje nekdanje posestvo v Trenti skupaj z manjšim stanovanjem zamenjal za večje stanovanje, posestvo pa naj bi bilo po ugotovitvah tožilstva močno precenjeno, ker močno presega ceno, ki jo navaja GURS in so jo potrdili tudi nekateri (očitno ne preveč strokovni) cenilci. Izidor Salobir pa je bil očitno prvi cenilec, ki je pred sodiščem pojasnil, da se cena nepremičnine izračunava tudi na podlagi primerjave (!) s podobnimi nepremičninskimi posli v regiji, kar so nekateri drugi cenilci gladko ignorirali. Čeprav gre za zelo pomemben faktor pri cenitvi!
Kot smo že nekajkrat pisali, v procesu Trenta trojici (poleg Janši še Branku Kastelicu in Klemenu Gantarju) sodijo za nekaj, kar sploh ni kaznivo dejanje. Ne glede na to, da je prvi sprožilec ovadbe, sedaj že nekdanji predsednik KPK in kasnejši pravosodni minister Goran Klemenčič hotel v to zgodbo (po zgledu konstrukta Patria) vtakniti kakor koruptivno dogovarjanje za Imosove posle z državo, za kar pa ne obstajajo dokazi. Edino, kar torej ostane režiserjem konstrukta Trenta, je torej »jahanje« na razliki med ceno, ki jo za Tonderjevo domačijo navaja GURS, ter realno ceno na trgu. O tem smo sicer objavili obširen članek tudi v današnji novi številki Demokracije. So pa Golobovi s svojim nepremičninskim davkom to Pandorino skrinjico enega najbolj bednih politično motiviranih sodnih konstruktov odprli kar sami in jim bo zagotovo vsak čas eksplodirala v obraz. Doslej so lahko varovali svoje interese s pomočjo cenzure, zdaj to ne bo več mogoče.
