Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv.si)
Generalštab kampanje predsednice Nataše Pirc Musar je bil v nepremičnini v lasti njenega soproga Aleša Musarja v razvpiti Ruski dači. Gre za brezhibno obnovljeno nepremičnino, ki se uporablja v turistično-gostinske namene. Musar jo je kot razpadajočo podrtijo kupil leta 2016 in jo obnavljal s subvencijami države. Čeprav ima več kot dovolj denarja, da bi jo obnovil sam. Zgodba o Ruski dači je presunljiva zgodba o prvorazrednih in njihovem dostopu do javnega denarja.
Aleš Musar je Dačo kupil na dražbi leta 2016 kot staro, a razpadajočo meščansko vilo z začetka 19. stoletja, in sicer za 105.000 evrov. Bila je del stečajne mase firme GEC.IN Sončne elektrarne. Toda vložek v obnovo (v skladu s kulturno dediščino) je bil bistveno višji, pri tem pa mu je izdatno pomagala država.
Ruska dača skozi zgodovino
Hiša v Zgornjih Gameljnah je bila sicer zgrajena okoli leta 1880, leta 1907 pa je prešla v last bogatega trgovca s pivom, zastopnika graške pivovarne Puntigamer Franca Petriča, ki je poskrbel za njeno obnovo in jo preuredil v družinsko poletno rezidenco v ruskem slogu. Vila je v času komunizma propadala, nazadnje pristala v stečajni masi več propadlih podjetij. Leta 2011 so jo razglasili za kulturni spomenik.
Obnova s pomočjo davkoplačevalcev
Musar se je obnove lotil takoj po odkupu in septembra 2017 zaprosil tudi za državne subvencije MGRT na podlagi razpisa za sofinanciranje razvoja in promocije integralnih produktov turističnega gospodarstva. Leta 2018 je res prejel subvencijo ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo v višini 200.000 evrov, ki so jo med drugim namenili za razvoj celostne grafične podobe, marketinško in komunikacijsko strategijo, spletno pojavnost, izdelkov pod lastno blagovno znamko in začetno trženje.
Poleg tega je Ruska dača od Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) na razpisu za omilitev posledic epidemije covida-19 na gospodarstvo dobila še 50.000 evrov brezobrestnega kredita za obratna sredstva. Isti sklad pa je nato Ruski dači odobril še 25.000 evrov mikrokredita.
Podjetje Ruska dača je prejelo še vavčer za digitalni marketing, ki naj bi mala in srednja podjetja spodbudil k uvajanju digitalnega marketinga za povečanje konkurenčnosti, dodane vrednosti in prihodkov. Ta mu je prinesel skoraj 2.500 evrov za izdelavo spletne trgovine.
Dača tolče izgube, bomo davkoplačevalci sploh kdaj kaj imeli od nje?
Družba je je v 85-odstotni lasti podjetja Aulon Aleša Musarja, ki je registrirano v Nemčiji, preostalo je last predsednice Pirc Musarjeve. Družba sicer še ni začela delati profita, torej se vzpodbujevalne subvencije države niso izkazale kot dobra investicija v turizem. Vsaj za zdaj vila prinaša izgubo, poleg tega je kavarna, ki je del turistične ponudbe Dače, odprta zgolj konec tedna. Iz bilanc podjetja je razvidno, da je bilo 2021 izgube 126.879 evrov, 2020 151.632 evrov, leta 2019 pa 158.349 evrov. Torej je bila izguba visoka že v predcovidnem letu 2019, bilance pa se tudi v postcovidnem obdobju niso popravile.
Če so bilance pravilno prikazane, ne vemo, je pa dejstvo, da je Musar v preteklosti posloval tudi prek davčnih oaz, ki posameznikom omogočajo skrivanje premoženja in zniževanje davčnih obveznosti. Posloval je namreč prek davčne oaze Jersey.
Sicer je nepomembno, ali družba res prinaša izgubo ali pa dela dobiček v Jerseyu. Pomembno je, da je subvencija MGRT želela spodbuditi podjetja k inovativnejšemu pristopu pri oblikovanju turističnih produktov in storitev, naslov zaprosila pa je bil “razvoj inovativnega turističnega produkta Ruska dača – doživetje kulture, kulinarike in zgodovine”. Državne subvencije se dajejo zato, da ima država na koncu kaj od tega. Od Ruske dače ni imela zaenkrat nič – davkoplačevalci pa smo milijonarju Musarju pomagali zgraditi vilo. Glede na pretekla leta poslovanja ne bomo davka iz dobička na ta podjetja dobili nikoli.
Koliko nepremičninskega davka bosta plačala bogata zakonca?
GURS Rusko dačo ocenjuje na neverjetno nizkih 142.808 evrov, se pravi komaj kaj več kot takrat, ko je bila podrtija.
Če se bo napovedani davek na nepremičnine res odmerjal na podlagi GURS-ovih ocen, bo vsaka mlada družina s 40-kvadratnim blokovskim stanovanjem v Ljubljani plačevala več od milijonarskih zakoncev Musar. Očitno res živimo v državi prvo- in drugorazrednih.