Piše: Sara Bertoncelj
Tako kot se Roman Jakič ni znal postaviti za Slovenijo med osamosvojitvenim časom, mu to povzroča preglavice tudi sedaj. “Za hlapce rojeni za hlapce vzgojeni,” bi morda porekel Ivan Cankar, le da je Jugoslavijo v tem primeru zamenjal Bruselj. Nekdanji minister Jakič je namreč ocenil, da se mora v imenu “velike večine” državljanov Slovenije opravičiti za besede predsednika vlade Janeza Janše. Hvala gospod Jakič, a ne v našem imenu, hlapčevstvo ni po našem okusu – je pa po našem okusu, za kar se tudi zavzemamo in za tem trdno stojimo – svoboda izražanja.
“Draga Dacian Cioloș in Sophie in ‘t Veld,” je zapisal politični kameleon Roman Jakič, “v imenu velike večine državljanov se vam opravičujem za nesramne in neprimerne primerjave našega predsednika vlade. Žal je z njim v moji državi prišlo do zdrsa liberalne demokracije, v avtokracijo skrajne desnice.” Nekdanji romunski premier se je namreč odzval na dogodek med razpravo o medijski in novinarski svobodi v Sloveniji. Predsednik vlade Janez Janša se je razprave udeležili prek videokonference, načrtovano pa je bilo predvajanje videoposnetka, ki bi razkril dejansko stanje glede medijske in novinarske svobode v Sloveniji – a je predsedujoča predvajanje preprečila, češ da je posnetek prejela v zadnji minuti in češ da gre za tehnične težave.
Nič od tega seveda ni bilo res. Naš premier je po nekajminutnem pregovarjanju videokonferenco nato prekinil. Skratka, Cioloș je potem na Twitterju zapisal: “Dragi Janez Janša, Evropski parlament ni filmski festival obskurne propagande. Poslanci so želeli odgovore na svoje upravičene pomisleke glede napadov na svobodo medijev v Sloveniji. Na žalost ste se odločili, da jih ne boste priskrbeli. “Dodal je še ključnik “vladavina prava”. Janša mu seveda ni ostal dolžan in je evropskemu poslancu med drugim pojasnil, da Slovenija Bruslju ničesar ne dolguje ter da smo se že pred 30 leti borili za svobodo in demokracijo. Za pravno državo in svobodo izražanja, za človekove pravice in temeljne svoboščine, se nekateri borijo že 35 let in za to tudi plačujejo ceno, je še opozoril ter dodal, da je to tudi eden izmed razlogov, da nam preplačani birokrati, ki so se rodili v blaginjo, ne bodo pridigali o svobodi in demokraciji. “Prav tako nikoli ne bomo pristali na to, da nas samooklicani varuhi človekovih pravic cenzurirajo. Miloševiču tega nismo dovolili, niti ne bomo Veldtovi in Cioloșu,” je še poudaril Janša, Jakiču pa se je očitno zazdelo, da se mora hlapčevsko opravičiti v Bruselj.
Nekoč hlapčeval JLA, sedaj Bruslju
Spomnimo, Jakič je sicer kot delegat v zboru združenega dela še leta 1990 v svojih govorih več kot stokrat nasprotoval slovenski osamosvojitvi, kar tudi dokazujejo magnetogrami iz tistega obdobja. Čeprav je pripadal klanu partije, ki je nasprotoval razhodu z Jugoslavijo, pa rad poudarja kako je ponosen, da je bil del osamosvojitvene ekipe. Iz njegovih besed gre včasih celo razbrati, da si nekako prilašča zasluge za slovensko osamosvojitev, nikoli pa ne pozabi omeniti, da je kot najmlajši poslanec takratne Skupščine RS spremljal razglasitev referendumske volje iz ust dr. Franceta Bučarja. Leta 1991 pa je bil med izdajalskimi podpisniki deklaracije za mir, ki je zahtevala razorožitev Slovenije ravno v obdobju, ko ji je grozil napad JLA. Delegat Roman Jakič je namreč aktivno nastopal in deloval proti nastajanju slovenskih obrambnih sil, zganjal kvazi mirovništvo in poveličeval agresorsko JLA. “Namesto spodbude in jasne podpore slovenski osamosvojitvi je z destruktivnim delovanjem in poniglavostjo vnašal nemir in negotovost v vrste teritorialne obrambe in policije, ki so se odločno in hrabro zoperstavile agresorskemu JLA-ju,” so zapisali o njem v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), ko ga je takratna mandatarka Alenka Bratušek predlagala za obrambnega ministra. Jakič sicer meni, da podpisana mirovniška deklaracija nikakor ni bila deklaracija za razorožitev ali kapitulacija.
