Poslanka Eva Irgl z žalostjo ugotavlja: Zgodovina groženj s smrtjo se ponavlja

Piše: Domen Mezeg (Nova24TV)

V svojem zapisu z naslovom “Sovraštvo kot politična metoda“, je poslanka SDS Eva Irgl spomnila na tekst o sovražnem govoru, ki ga je napisala pred osmimi leti, pri tem pa z žalostjo ugotavlja, “da se v vseh teh letih, tudi mojih prizadevanj in opozarjanj na tem področju, v zavesti mnogih ni nič spremenilo.” Kot je v zapisu pred leti že opozorila, bo prav pomanjkanje obsodbe tovrstnih dejanj, tej “politični metodi sovraštva” v prihodnje dalo le še večjo moč. Kot opaža se v skladu s tem, kar se dogaja v parlamentu, javnih občilih in na ulici, njena takratna opažanja uresničujejo.

“Ob izrazih nestrpnosti in sovraštva, pa tudi dejanjih, ki smo jim priča v zadnjih dneh, je potrebno ponovno poudariti, da bi se morali v vseh segmentih družbe zavzemati za ničelno stopnjo tolerance ne samo do vsakršnega nasilja, temveč tudi do razpihovanja sovraštva in nestrpnosti do drugače mislečih.” Kot še meni Eva Irgl, toliko večjo odgovornost nosijo institucije, ki bdijo nad človekovimi pravicami. Kot je takrat zapisala in se kaže kot pravilna ocena, so najbolj na udaru prav predstavniki stranke SDS.

Kot v tekstu izpred osmih let ugotavlja poslanka Irglova, je predstavnikom levice dovoljeno tako rekoč vse, osebam, ki pripadajo bolj desnim stališčem pa ni dovoljena niti kritika tovrstnih izjav, če pa kritika že obstaja pa jo osrednji mediji navadno prezrejo. Celotna stvar pa se stopnjuje celo do te mere, da se vse tiste, ki skušajo opozoriti na sovražni govor oziroma druga nasilna dejanja, najprej napačno interpretira, zatem pa diskvalificira ali celo demonizira. V zapisu iz pred osmih let je navedla govor premierja Janeza Janše na shodu Zbora za republiko, leta 2013, ko je govoril o določenih pojavih v družbi, ki imajo zaradi zgodovinsko že znanih prijemov, jasne znake fašizma. “Glede na ideologijo, ki so jo posamezniki zaradi dnevno političnih ciljev zlorabili, pa lahko dejansko govorimo o levem fašizmu. Ta deluje po principu, cilj opravičuje sredstva. Izraz levi fašizem je sicer prvi uporabil britanski novinar, ko je govoril o ideologiji filozofa Slavoja Žižka.”

Resno nas lahko skrbijo pojavi levega fašizma v družbi: je naš zgodovinski spomin na grozote 20. stoletja še dovolj živ?
“Obsoditi je potrebno vse vrste ekstremizma, še posebej pa tiste pojave, katerih sebični cilji in interesi ne delujejo za skupno dobro državljank in državljanov, temveč le za rušenje motečih, sicer pa demokratično izvoljenih predstavnikov.” Iz zgodovine je jasno, da tovrstne metode stanje v družbi le poslabšujejo ter zanikajo desetletja trajajoči evropski boj proti tovrstnim pojavom.

“Vsaka kritika je nujna za obstoj demokracije, vendar le, če je objektivna. V zadnjih letih je mogoče zaslediti alarmantne trende, ki v sodobnih demokratičnih državah nimajo kaj iskati. Gre namreč za dosego politične diskreditacije tistih, ki na nasilna dejanja in sovražni govor opozarjajo.” Kot je še opazila se tovrstne trende opaža že vse od izjave, ki jo je pred leti izrekel nekdanji predsednik republike dr. Danilo Türk, ki je dejal, da so po vojni pobiti v Barbara Rovu “drugorazredna tema”. Poleg tega je poslanka opozorila tudi na lahkoto brisanja meje med sovražnim govorom in svobodo govora. “Pravica posameznika se neha tam, kjer se prične pravica drugega,” je še zapisala Irglova ter navedla, da naša ustava sovražni govor opredeli v 63. členu, t. i. kazenski zakonik pa v 300. členu, kjer je jasno določena tudi kazenska odgovornost tistega, ki širi nestrpnost. Pogoji za učinkovit pregon tovrstnega govora obstajajo, vprašanje pa je, zakaj se le-ta ne izvaja. “Brez učinkovitega prepoznavanja in ukrepanja ob takšnih pojavih namreč tvegamo, da se ekstremizem v vseh svojih oblikah ter pojavih, kamor sodi tudi levi fašizem, lahko trajno zasidra v naši zavesti in družbi nasploh” je pred osmimi leti zapisala poslanka Eva Irgl, kar se je glede na današnje dogajanje v državi izkazalo za točno. Kot je še navedla Irglova, se je že takrat v Ljubljani na javnem kraju pojavil napis, ki se je glasil “Ubij Janšu, Zoki ubij Janšu”. Le pred nekaj dnevi pa smo v Novi Gorici lahko prebrali tudi zapis: “Janša, fojba te čaka!” Tovrstne zapise je potrebno brez odlašanja obsoditi, ne glede na to, na koga se nanašajo.

Institucije dogodkov pravočasno niso obsodile, še celo več, takratna varuhinja je celo dejala: “Pri sovražnem govoru družbeno močnejši odvzema dostojanstvo šibkejšemu, osebe na javnih funkcijah pa ne sodijo med družbeno šibkejše.”

Cilj leve opozicije je bil takrat in danes zrušenje vlade Janeza Janše in ne boj proti sovražnemu govoru
“V decembru 2012 smo predlagali tudi ukrepe, ki bi omogočili več neposredne demokracije v okviru demokratičnih ustavnih standardov. Vendar pa je bil odziv tako medijev kot ostalih političnih strank precej mlačen ali pa ga sploh ni bilo. Še en dokaz, da vsebina ni pomembna, ampak le cilj, ki je v tem primeru zrušenje vlade Janeza Janše,” v zapisu izpred osmih let še spomni poslanka.