Piše: C. R.
V SDS, predlagateljici referenduma o dodatku k pokojninam za umetniške dosežke, napovedujejo intenzivno kampanjo. Menijo, da je oditi na referendum ustavno zagotovljena pravica in tudi dolžnost državljanov. Prepričani so v zdravorazumsko odločitev volivcev, v pozivih Svobode k bojkotu pa vidijo “šibkost in strah pred posledicami slabih odločitev”.
Z intenzivno kampanjo bodo v največji opozicijski stranki stavili na prepričevanje volivcev, da se 11. maja v čim večjem številu odpravijo na volišča in oddajo glas proti zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, je danes, ko so stekli roki za volilna opravila, v izjavi v DZ napovedal poslanec SDS Andrej Hoivik. Upajo, da bo glas volivcev, “glas razuma in glas veljavnosti tudi ustave, ki pravi, da ima oblast ljudstvo”.
S petkom, ko se bo začela uradna kampanja pred referendumom, pa vabijo volivce k spremljanju njihovih aktivnosti. V kampanji bo SDS nasprotovala zakonu, ki po njihovem prepričanju uvaja netransparentna merila za podeljevanje dodatka in njegovo višino. Menijo tudi, da zakon širi nabor upravičencev do dodatka tudi na tiste, ki da do upokojitve niso v pokojninsko blagajno “prispevali niti centa”, bi pa prejemali visok dodatek.
V največji opozicijski stranki ob tem navajajo preračun, po katerem naj bi bilo do dodatka upravičenih med 100 in 200 posameznikov letno. Kot podlago za takšno število navajajo preračun na podlagi skupnega števila prejemnikov Prešernovih nagrad in prejemnikov nagrad Prešernovega sklada, ki so hkrati prejemniki še katere od nagrad, ki jih določa nov zakon in doslej še ne prejemajo nagrade na podlagi obstoječega zakona.
V SDS navajajo, da je bilo v 34 letih samostojne države prejemnikov nagrad Prešernovega sklada po šest letno, kar skupaj nanese 204 prejemnike, in še po dva prejemnika Prešernove nagrade letno, skupno 68. Ob upoštevanju, da so nekateri izmed teh že pokojni, so v SDS izračunali, da bi 100 prejemnikov letno državo stalo 1,14 milijona letno, v 20 letih, na kolikor so zaokrožili povprečno pokojninsko dobo, pa 22,8 milijona evrov letno.
Opozarjajo tudi, da točne višine dodatkov v prihodnjih letih niso znane, saj zakon prinaša tudi določbo o usklajevanju, kot to velja za preostale pokojnine. “Če bi bila zdaj ta pokojnina 3000 evrov, pa je uskladitev petodstotna, je to dodatnih 250 evrov vsak mesec. Toliko, kolikor na primer premier Robert Golob obljublja letnega božičnega dodatka,” je dodal Hoivik.
Poslanec SDS Zvone Černač se je ob tem še odzval na izjave premierja in največje vladne stranke Svoboda o pozivih k bojkotu referenduma. “Ta poziv razumemo kot šibkost in strah pred posledicami slabih odločitev,” je komentiral. Po Černačevih besedah takšnih pozivov tudi ne razumejo, upoštevajoč, da je vladna koalicija tak zakon potrdila na matičnem odboru, seji DZ in po vetu državnega sveta.
Obenem pa si ne predstavljajo, da bi katerikoli minister za kulturo ali katerakoli vlada ob zavrniti takšnega zakona na referendumu v bodoče še podeljevala tovrstne dodatke. “Glas proti pomeni, da je potrebno te privilegije odpraviti, v kolikor jih po referendumu ne bo odpravila ta vlada, jih bo naslednja v mesecu dni po prevzemu odgovornosti,” je sklenil Černač.
