Piše: Vida Kocjan
Razmere v zdravstvu so katastrofalno slabe. Vlada Roberta Goloba je obljubljala spremembe pomembnih zakonov s področja zdravstva, a od tega ni nič. Vladna koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) ne izpolnjuje niti zavez, ki so jih zapisali v koalicijski pogodbi. Zdaj smo priča celo napadom znotraj koalicije.
Ta čas imamo v državi več kot 132 tisoč ljudi brez osebnega zdravnika. Ti se v primeru obolelosti zatečejo v urgentne centre, stanje je posebno kritično v ljubljanskem in mariborskem urgentnem centru. Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan pa ob tem pravi, da so izredne razmere nalašč ustvarile interesne skupine v zdravstvu. Ne samo da se norčuje iz zdravnikov, norčuje se tudi iz bolnikov. Hkrati na ministrstvu kujejo prenovo mreže nujne medicinske pomoči, ki je v javnosti naletela na velike kritike. Če bi veljale ministrove rešitve, bi namreč ukinili vsaj 28 zdajšnjih urgentnih ambulant v številnih krajih po Sloveniji. Bolniki pa bi še teže prišli do zdravnika, čakanje bi bilo daljše in za marsikoga lahko tudi usodno. Po novem letu smo bili priča dolgim vrstam pred bežigrajskim zdravstvenim domom, kjer so ljudje čakali na vpis za opredelitev na osebnega zdravnika. Izvedelo se je namreč, da dve zdravnici vpisujeta skupno 2500 novih pacientov.
Stavka zdravnikov
Hkrati so zdravniki napovedali stavko, čeprav bi se ji lahko izognili. Predstavniki sindikata Fides so razkrili nesodelovanje vlade pri razreševanju njihovih zahtev. Opozorili so, da je velik povod za stavko neprimeren odnos ter izjemno slaba in žaljiva komunikacija vlade z zdravnikoi in zobozdravniki. Med drugim so zahtevali, da se vlada javno in jasno opredeli, da za nevzdržne razmere v javnem zdravstvu niso odgovorni zdravniki, in hkrati ostro obsodi kakršno koli obliko nasilja nad zdravniki in zdravnicami ter preostalim zdravstvenim osebjem in jih kot nosilce zdravstvene dejavnosti prek uradnih zdravniških organizacij vključi v reformo boljšega in dostopnejšega javnega zdravstvenega sistema. Minister Bešič Loredan pa se še naprej spreneveda.
Kakšne so rešitve?
Minister za zdravje in vlada rešitev niso predstavili. V Koordinaciji zdravniških organizacij pa so se prejšnji teden zavzeli za dolgoročne rešitve v zdravstvu. Med njimi so našteli ohranitev standardov in normativov, izboljšanje plač zdravnikov in ureditev njihovega delovnega časa. Zatrdili so, da kljub slabem stanju zdravstva zdravniki zagotavljajo visoko strokovnost obravnave.
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je spomnila, da so razmere v slovenskem zdravstvu burne, kar je posledica večdesetletnih zaostankov pri spremembah sistema pa tudi drugih dejavnikov.
Del težav predstavljajo tudi zdravniške plače, organizacija dela in obremenjevanje zdravnikov z administrativnimi opravili.
Kljub temu zdravniki zagotavljajo zelo visoko raven strokovnosti, vendar si želijo delati po evropski direktivi do največ 48 ur tedensko ali celo manj. Zdravniki si namreč zaslužijo počitek, da bi bili ustrezno spočiti in zmožni zagotavljati visoko raven obravnave. Poudarili so, da standardi in normativi za zdravnike veljajo zaradi varnosti bolnikov.
Predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina je izpostavil, da so v društvu prek strokovnih svetov varuhi zbirke standardov in normativov, ki jih je avtonomno sestavila stroka. Ob tem je ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana pozval, naj podaljša rok za pripombe na predlog nacionalne strategije kakovosti in varnosti v zdravstvu, ki se izteče v petek.
Želijo si namreč, da bi bila strategija temelj, na katerem bo grajen varen zdravstveni sistem, ki bo še naprej primerljiv z evropskimi državami.
Tajnik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Igor Dovnik je dejal, da morajo bolniki svobodno izbirati, kje se bodo zdravili, prav tako svobodo izbire, koliko in v kakšnem delovnopravnem položaju bodo delali, potrebujejo tudi zdravniki.
»Tretja svoboda, ki jo potrebujemo, je po našem mnenju konkurenca zavarovalnic, ki bodo z različnimi paketi izvajale zdravstvena zavarovanja,« je dodal. Ob tem je poudaril, da so zdravniki in zobozdravniki zasebniki in koncesionarji del rešitve in ne problema slovenskega zdravstva.
Beovićeva se je odzvala tudi na ministrove besede ob veliki obremenjenosti nekaterih urgenc po državi med prazniki, češ da izredne razmere v zdravstvu nalašč ustvarjajo interesne skupine. Dejala je, da je na mestu vprašanje, zakaj se v Sloveniji zdravstvo toliko časa ne reformira, in se res postavlja vprašanje, ali so v ozadju interesne skupine. Komadina je ob tem dodal, da so urgentni centri ob težavah na primarni ravni zdravstva trenutno zasilna rešitev za množico državljanov in so postali nekakšni navidezni zdravstveni domovi.
Na ministrstvu očitno vse stoji
Minister za zdravje in podpredsednik vlade Danijel Bešič Loredan (iz kvote Gibanja Svoboda) je še septembra lani v državnem zboru na enega od poslanskih vprašanj odgovoril, da se strinja, da je treba čim prej spremeniti zakona o zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem varstvu vzporedno s spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti. »To so sistemske spremembe, to dvoje moramo spremeniti,« je dejal in napovedal, da bodo rešitve pripravljene do marca 2023. Veljati naj bi začele s 1. januarjem 2024, »ko bodo ukinili tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje«. »Na tem intenzivno delamo,« je pribil in napovedal, da bodo že ob koncu leta 2022 imeli »opcije, kako nadomestiti ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, da bodo sistemsko spremembo nato lahko izvedli z letom 2024. Napovedal je še, da bodo na osnovi podatkov pripravili spremembe zakonodaje, ki bodo to ukinitev omogočile, da bodo našli način, kje najti 500 do 600 milijonov evrov, ki jih zberejo zdravstvene zavarovalnice in iz katerih se nato krijejo zdravstvene storitve. Kljub napovedim doslej ni narejenega še nič.
Preusmerjanje krivde
Ena od pomembnejših zavez v koalicijski pogodbi Gibanja Svoboda, SD in Levice je tudi skrajševanje predolgih čakalnih dob. Vendar pa pregled podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje kaže, da tudi pri tem ni nobenih pozitivnih ukrepov, miti otipljivih rezultatov, je za portal MMC dejal zastopnik pacientovih pravic v Ljubljani Marjan Sušelj. Namesto tega slovensko zdravstvo še vedno pretresa afera brisanja napotnic. Ne samo da so jih pred tedni izbrisali več tisoč, še danes se dnevno dogaja, da nekateri pacienti izgubijo termin pregleda, na kar je v začetku januarja opozorila tudi poslanka SDS Anja Bah Žibert. Pri tem je dejala, da je najbolj nesprejemljivo ministrovo prelaganje krivde na druge, češ da za to niso odgovorni na ministrstvu, ampak izvajalci storitev.
Ambulante za paciente brez osebnega zdravnika
Ministrstvo za zdravje je pripravilo seznam 94 ambulant za ljudi, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika in imajo plačane vse prispevke. To so poimenovali ambulante za neopredeljene. Čeprav se številni sprašujejo, kako bodo ambulante za neopredeljene zdravstveni domovi ob že tako obremenjenem kadru sploh zmogli organizirati, pa minister meni, da bodo številni zdravstveni domovi tovrstne ambulante organizirali brez težav, saj obstaja interes za delo v njih. V ambulantah za neopredeljene bolnike oz. bolnike brez izbranega družinskega zdravnika bodo lahko delali tudi upokojeni zdravniki ter specializanti tretjega in četrtega letnika medicine. »Ambulante za neopredeljene bolnike oziroma bolnike brez izbranega družinskega zdravnika, ki se bodo vzpostavile v tem mesecu, so težko izvedljiva rešitev,« pa ocenjuje Bojana Beović. Zdravniki, ki imajo polno število opredeljenih bolnikov, so namreč maksimalno obremenjeni, je pojasnila.
Glas ljudstva in Kebrovih 20 tisoč evrov za svetovalno delo
Nekdanji minister za zdravje Dušan Keber je danes eden najglasnejših predstavnikov samooklicanega Glasu ljudstva. Pred leti pa je na veliko služil kot svetovalec ministra za zdravje.
V zdajšnje stanje so se vključili tudi v Glasu ljudstva in sklicali stavko pacientov, posebno pa so od ministra Bešiča Loredana zahtevali opravičilo za njegove navedbe o njihovem domnevno ekstremističnem ravnanju. Zavzeli so se za svojega ideologa Dušana Kebra, nekdanjega ministra za zdravje, nato pa svetovalca ministrice Milojke Kolar Celarc. Nasploh nasprotujejo koncesionarjem. Bešič Loredan je Kebru na petkovi novinarski konferenci očital, da je za pripravo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju leta 2017 prejel 20.000 evrov za 770 ur svetovalnega dela, čeprav izdelka na koncu ni bilo. Keber je zanikal, da ni bilo predloga, pohvalil se je, da je bil med drugim predlog, kako ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Svojih trditev pa Keber ni podkrepil z dokazi.
