14.5 C
Ljubljana
sobota, 13 avgusta, 2022

(RAZKRIVAMO) Pred volitvami se je tožilstvo spravilo nad konzervativne medije z namenom ustrahovanja in utišanja

Piše: Vida Kocjan

Pred volitvami se je tožilstvo spravilo na desne medije z namenom ustrahovanja in utišanja. Tarča tega napada je tudi revija Demokracija. Verjetno pa je to šele začetek. Okrožna državna tožilka Alenka Jesenko se je pri tem spravila celo na satiro, ki je kritika na komičen, posmehljiv način. Obstaja pa je v vseh književnih zvrsteh. V slovenski književnosti se je satira najprej pojavila pri Francetu Prešernu, Franu Levstiku in Simonu Jenku. Seveda je že od nekdaj navzoča tudi v tiskanih medijih. Že iz stare Grčije pa je jasno, da je ni mogoče jemati resno.

Za sredino marca je pred ljubljanskim okrajnim sodiščem napovedan začetek sodnega postopka proti Demokraciji oziroma njenemu odgovornemu uredniku Jožetu Biščaku. Okrožna državna tožilka Alenka Jesenko, ki pri svojem delu uporablja dvojne vatle, mu očita, da je kot odgovorni urednik omogočil objavo žaljivega besedila v Demokraciji. Gre za znano gloso avtorja Aleksandra Škorca z naslovom Presežki 5, ki je bila v Demokraciji objavljena 3. decembra 2020. Tožilka Jesenkova je ovadila tudi Škorca, očita mu »uporabo žalitev na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, da je javno širil ideje o večvrednosti ene rase nad drugo ter odobraval genocid«. Na to, da se bo pred volitvami začel proces proti Demokraciji v zadevi Škorčeva glosa, je Biščak napovedal že pred časom.

Tožilka nekritično sledila prijaviteljem
Iz obtožnice je razvidno, da je tožilka Alenka Jesenko povsem nekritično sledila naznanilom posameznikov. Zapisala je, da vsebina prispevka »po njihovi oceni izpolnjuje zakonske znake kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti iz 297. člena Kazenskega zakonika«. Prvo anonimno prijavo s tovrstnimi očitki je policija prejela 6. decembra 2020, to je tri dni po objavi. Naslednji dan, 7. decembra 2020, je policija po elektronski pošti prejela še prijavo Matjaža Šiška, da gre za sovražni govor. Istega dne je Tjaša Prošek vložila kazensko ovadbo zoper avtorja Aleksandra Škorca in urednika Jožeta Biščaka. Kazensko ovadbo na policijo je poslal tudi Žiga Hančič. Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani in Vrhovno državno tožilstvo RS pa sta, prav tako 7. decembra 2020, prejeli še kazensko ovadbo zoper Škorca in Biščaka, ki jo je poslal Boris Vezjak.

Vrhovno državno tožilstvo. (foto: posnetek zaslona)

Prijavo je prejelo tudi Okrožno državno tožilstvo v Mariboru, poslal jo je Milomir Vasiljevič. Sledila je še prijava Danila Muršca. Ovadbo je 14. decembra poslal tudi Zoran Janković, ljubljanski župan.

Šlo je torej za organizirano akcijo prijaviteljev in ovaditeljev, katerih navajanje domnevnih kaznivih dejanj je skoraj identično.

Napad na medije in svobodo govora
To sicer ni edini napad na medije in svobodo govora. V zadnjem času smo priča napovedim tožb zoper več posameznikov samo zaradi njihovih zapisov na družbenih omrežjih. Tako je Nika Kovač z Inštituta 8. marec napovedala tožbo zoper legendarnega novinarja in urednika Vinka Vasleta, razlog pa je bil njegov zapis na Twitterju. Zaradi zapisov na družbenih omrežjih so policisti po prijavi obiskali tudi Gregorja Preaca, pisatelja, pesnika, novinarja, fotografa in popotnika. Številne grožnje s tožbami je zaslediti celo med povsem neznanimi uporabniki družbenih omrežij, vsi pa pripadajo ortodoksni levici.

Gregor Preac Foto: Nova24TV

Revija Demokracija ni rasistična
Vrnimo se k Škorčevi glosi. Po njeni objavi so levičarji kar planili. Raziskava zadovoljstva med bralci revije Demokracije, ki jo je izvedla agencija Parsifal, pa je pokazala, da so bralci Demokracije zadovoljni tako z obliko kot z vsebino revije. S plebiscitarno večino tudi menijo, da revija ne spodbuja sovraštva in nestrpnosti, kot ji očitajo progresivni mediji, tožilstvo in samooklicani medijski strokovnjaki.

Ker je revija Demokracija pogosto obtožena spodbujanja sovraštva in nestrpnosti (levičarski mediji jo imenujejo »tovarna sovraštva«), so bili bralci (se pravi tisti, ki revijo redno berejo) vprašani, kaj menijo o teh obtožbah. S plebiscitarno večino (95,9 odstotka) so odgovorili, da se jim take obtožbe ne zdijo utemeljene, prav tako se plebiscitarna večina (92 odstotkov) ne strinja, da bi revija z gloso Aleksandra Škorca spodbujala rasno nestrpnost. Bralci (90,7 odstotka) so namreč Škorčev zapis razumeli kot gloso.

Bralci so najbolj zadovoljni z avtorji revije, saj jih ocenjujejo s povprečno oceno 4,73 (na lestvici od 1 do 5), sledita vsebina (4,71) in oblika revije (4,70). Najrajši berejo mnenjske rubrike (komentarje, tribune, kolumne in uvodnik) in teme, o katerih drugi mediji ne pišejo (izvor Slovencev, domoljubje, korupcija v sodstvu, ilegalne migracije, ozadje političnega dogajanja, kulturni marksizem). To so tudi teme, za katere si bralci želijo, da bi o njih še več pisali.

Za revijo Demokracija velja, da je drugačna od drugih medijev. Tej trditvi so bralci dali oceno 4,79 (na lestvici od 1 do 5). Menijo tudi, da je verodostojna (4,72) in zanimiva (4,68).

Tožilka z dvojnimi merili

Tožilka Alenka Jesenko, ki zdaj vztraja pri obtožbi, je znana po tem, da je zavrgla obtožbo zoper organizatorja protestov Jašo Jenulla in njegove druščine, ki je vztrajno grozila »Smrt janšizmu!«. Menila je, da grožnje niso resne in gre v tem primeru le za kontekst nasprotovanja vladajočemu sistemu, grožnje pa naj ne bi bile dovolj resne, da bi komu v resnici tudi škodovale. Zavrgla je tudi kazensko ovadbo premierja Janeza Janše, ki jo je podal zaradi številnih groženj s smrtjo.

Zavrgla je tudi kazensko ovadbo zoper sodnega izvedenca balistične stroke Franca Sabliča v primeru dr. Milka Noviča.

Zavrgla je tudi kazensko ovadbo, ki so jo zaradi groženj s smrtjo na enem od družbenih omrežij neposredno po napadu na pariški tednik Charlie Hebdo leta 2015 vložili novinarji Demokracije in Reporterja. Na to je opozorilo tudi Združenje novinarjev in publicistov.

V zadnjem času pa je v javnosti odmeval primer, ko je tožilka tolerirala ogrožanje in zanemarjanje triletnega otroka in kazensko ovadbo zoper osumljenca U. K. zavrgla, njegovo ravnanje, ko je mladoletnega otroka vozil pod vplivom alkohola in ga pustil samega v vozilu, pa je ocenila samo kot »skrajno neprimerno, tudi vzgojno zgrešeno«, kar po njenem ne zahteva pravnega odziva. Zaščitila je torej osebo, ki zanemarja otroka, namesto da bi ščitila ogroženega otroka.

Jože Biščak (Foto: Nova24TV)

Jože Biščak, odgovorni urednik revije Demokracija: »Opažam, da je svoboda govora (izražanja) kot temeljna človekova svoboščina vse bolj pod pritiskom«
Jože Biščak, odgovorni urednik revije Demokracija: »Zapis našega dolgoletnega sodelavca Aleksandra Škorca je glosa, je satiričen zapis. Ima svoj slog pisanja, ki je mestoma senzacionalističen, ampak je jasno zapisano, da gre za glosista oziroma satirika. In kot takega ga jemljejo tudi naši bralci, saj so v raziskavi, ki jo je po pogromu na revijo za Demokracijo naredila agencija Parsifal, s prebiscitarno večino izrazili mnenje, da razumejo, da je to glosa, da se jim obtožbe zoper Škorca zdijo neutemeljene in da glosa nikakor ne spodbuja kakršnegakoli sovraštva. Zato se mi zdi prav bizarno, da to zdaj preganja tožilstvo.

Bolj se mi zdi, da gre za politično in ideološko obtožnico proti reviji Demokracija, ki ne skriva, da je naklonjena desnosredinski vladi, prav tako ne skriva svoje konservativne usmeritve. Konservativnost pa je v današnjem svetu (Slovenija pri tem ni nobena izjema) avtomatično označena za rasističen, fašističen, ksenofoben in še kaj svetovni nazor. Aktivisti liberalne demokracije oziroma levičarji bi danes preganjali vse ljudi, ki ne delijo njihovega pogleda na svet in uporabljajo ‘napačne’ izraze. Se spomnim velikega migrantskega vala leta 2015, ko sem bil javno označen za rasista, ker sem uporabljal izraz (ilegalni) migranti. Levica je menila, da so tujci, ki ilegalno prestopajo mejo, begunci. No, po več mesecih je tudi medijski mainstream začel uporabljati besedo migranti. Hočem reči, da se vedno spomnijo nekaj novega, da preganjajo domoljube, bogaboječe ljudi, ki želijo ohraniti svoj jezik, kulturo in tradicijo. Zato se mi zdi, da je obtožnica ideološko pogojena, da se s procesom napada svoboda govora. Še toliko bolj, ker se proces začne tik pred volitvami, naš solastnik pa tudi stranka SDS. Zato je obtožnica uperjena tudi proti lastniku.

Opažam, da je svoboda govora (izražanja) kot temeljna človekova svoboščina vse bolj pod pritiskom; tudi v najstarejših demokracijah po Evropi in svetu. Danes se svoboda govora krči s pregonom tako imenovanega sovražnega govora, ki je pravno zelo izmuzljiv pojem in omogoča veliko manipulacije. Se strinjam, da tisti, ki se čuti užaljenega, sproži civilno tožbo. Mene na družbenih omrežjih dnevno zmerjajo z vsemi mogočimi oznakami (od nacista do janšistične svinje), pa mi ne misel ne pride, da bi koga tožil. Ne samo zato, ker menim, da ima vsak pravico povedati, kaj si misli o nekom, ampak preprosto zato, ker ne biti užaljen ni temeljna človekova pravica ali svoboščina, svoboda govora pa je. In to velja za vse, brez izjeme. Zato sem bil tudi zgrožen, da je bil zaradi nekega zapisa kaznovan Pavel Gantar, ker naj bi bil žaljiv do policije. Ne glede na to, da sva ideološko različnih pogledov, moram jasno povedati, da gre pri njegovem kaznovanju za nevarno ravnanje, ki ogroža svobodo govora in svobodo nasploh. Podobna je zadeva s ‘presstitutkami’. Kaznovanje pri takih primerih, in to me skrbi, bo povzročilo, da si nihče ne bo več upal jasno izraziti svojih stališč in mnenja o komerkoli.«

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine

2 KOMENTARJI