Piše: G. B.
Slovenija in Palestina sta včeraj slovesno vzpostavili diplomatske odnose, potem ko je državni zbor s pomočjo proceduralne zvijače povozila poslovnik in glasoval o vladnem predlogu.
Noto o priznanju in vzpostavitvi diplomatskih odnosov je palestinskemu veleposlaniku Salahu Abdel-Šafiju predala zunanja ministrica Tanja Fajon, so sporočili z MZEZ. Palestinski predsednik Mahmud Abas pa se je premierju Robertu Golobu v telefonskem pogovoru zahvalil za priznanje. Kot je še sporočila vlada na družbenem omrežju X, sta se slovenski premier in palestinski predsednik dogovorila, da se bosta osebno srečala v torek v Jordaniji ob robu mednarodne humanitarne konference z naslovom Nujen humanitarni odziv za Gazo.
Korak k miru?
Vidno navdušena zunanja ministrica Tanja Fajon pa je z veleposlanikom govorila o tem, kaj lahko naredita Slovenija in mednarodna skupnost za nadaljevanje pogajanj o premirju, o izpustitvi talcev in zaščiti civilistov. Kot je še povedala ob predaji diplomatske note, so naslednji diplomatski koraki udeležba predsednika vlade na humanitarni konferenci v Jordaniji in pogajanja o ameriški resoluciji o premirju in izpustitvi talcev v Varnostnem svetu ZN. “Slovenija bo vztrajala, da nadaljujemo pritiske na Izrael in na mednarodno skupnost ter da čim prej dosežemo trajno premirje v Gazi,” je, kot so sporočili z zunanjega ministrstva, še izpostavila Fajon. Palestinski veleposlanik se je Sloveniji zahvalil za načelno držo glede spoštovanja mednarodnega prava in zagovarjanja pravice Palestincev do samoodločbe. Slovensko priznanje Palestine pa je označil kot pomemben prispevek k miru. No, nekateri naši viri ob tem pripominjajo, ali je Fajonova v mislih že nominiranka za Nobelovo nagrado za mir. Vendar se spopadi, tudi po slovenskem priznanju Palestine, v Gazi nadaljujejo še naprej.
Avstrijski socialdemokrati Palestince zvabili na Dunaj
In kdo je veleposlanik Salah Abdel-Šafi, ob katerem se je Fajonova kar topila? Wikipedia piše, da gre za palestinskega ekonomista, ki je bil rojen leta 1962 v Gazi, že od leta 2013 pa je palestinski veleposlanik na Dunaju. Kar je nekoliko nenavadno, saj Avstrija Palestine doslej ni priznala, je pa dovolila, da je Palestinska osvobodilna organizacija leta 1980 na Dunaju odprla svoje stalno predstavništvo. Očitno ji je to dovolil tedanji socialdemokratski avstrijski kancler Bruno Kreisky, ki je bil sam sicer Jud, vendar je bil prepričan, da gre pri Judih le za versko, ne pa za etnično identiteto. Ko je leta 1988 Palestina tudi formalno ustanovljena, se je misija PLO na Dunaju prekvalificirala v palestinsko veleposlaništvo. Pri tem je zanimivo, da si Avstrija doslej ni drznila priznati Palestine, so pa njeni vodilni politiki iz vrst avstrijskih socialdemokratov podpirali Palestino. Denimo, leta 2011, ko je bil najmočnejši avstrijski politik socialdemokratski kancler Werner Faymann, je Avstrija podprla članstvo Palestine v organizaciji UNESCO, pa tudi za status članice opazovalke v OZN. Leta 2013 je palestinski predsednik Abas obiskal Avstrijo, kjer je bil sprejet z vojaškimi častmi, sprejel pa ga je njegov tedanji avstrijski kolega Heinz Fischer, ki je, zanimivo, tudi sam Jud in prav tako pripadnik avstrijskih socialdemokratov. In prav tistega leta je na Dunaj za veleposlanika prišel tudi Abdel-Šafi, ki je sicer tudi nerezidencialni palestinski veleposlanik tudi v Sloveniji, pristojen pa je tudi za Hrvaško.
V prejšnjih letih zmeren, nato pa se je radikaliziral
O Abdel Šafiju sicer lahko izvemo še, da je tudi stalni opazovalec pri Združenih narodih na Dunaju. Od leta 2010 do 2013 je služil kot palestinski veleposlanik v Nemčiji, je bil prvi palestinski predstavnik v Nemčiji s statusom veleposlanika. Od leta 2006 do 2010 je bil palestinski veleposlanik na Švedskem, v preteklosti pa tudi generalni direktor programa za duševno zdravje skupnosti v Gazi in svetovalec pri Svetovni banki. Sicer pa so podatki o njem dokaj skopi. Načeloma naj bi veljal za optimista, vpogled v zgodovino njegovih intervjujev pa razkriva, da so prizadevanja za rešitev palestinskega vprašanja stara že zelo dolgo. Že leta 2009, torej pred petnajstimi leti, je za portal Forward.com (ki je sicer izraelski) kot palestinski veleposlanik na Švedskem dejal, da se “mi, Palestinci, nikoli, nikoli ne bomo vrnili v Gazo na izraelskih tankih.” Verjel pa je v volitve in konec Hamasove vladavine, kar pa se je pokazalo za naivno, saj je tri leta prej Hamas dokončno prevzel oblast v Gazi in je ni več izpustil iz rok. “Velika večina Palestincev v Gazi – vključno z begunci – sprejema rešitev dveh držav in želi živeti svoje vsakdanje življenje brez omejitev,” je takrat dejal. “Ljudje so postali razočarani nad Hamasom in nove volitve nam bodo dale nove rezultate,” je takrat dejal. No, očitno je bil velik naivnež, podobno kot je zdaj Tanja Fajon.
No, zanimivo je, da glede na izražena stališča iz tistega časa sodi med zmerne Palestince, čeprav po poreklu tega ne bi mogli sklepati. Njegov oče je Haidar Abdel-Šafi (1919-2007), doma prav iz Gaze, sicer zdravnik, ki je študiral medicino na ameriškem medicinskem inštitutu v Bejrutu (kasneje pa v ZDA), že kot študent pa se je pridružil arabskim nacionalistom. V času arabske vojne proti novonastalemu Izraelu je nudil medicinsko oskrbo arabskim borcem, ves čas pa je zavračal možnost sobivanja Palestincev z Izraelci. Vendar se je leta 1981 sam soočil z napadi islamistov, ki so mu požgali kliniko. Leta 1988 je bil po prvi intifadi (palestinski vstaji) član trojice Palestincev, ki je prva nagovorila Izrael in Zahod. Nasprotoval je tudi sporazumu iz Osla (1993), češ da ni rešil problema izraelskih naselbin, ter pozval k drugi intifadi.
Decembra lani, kmalu po krvavem napadu Hamasa na Izrael, je veleposlanik obtožil Izrael, da želi Palestince izseliti v Egipt in Jordanijo, da spodbuja prebivalce Gaze k preselitvi v Jordanijo in Egipt. No, v tem času je tudi sam popustil Hamasovi propagandi:
Self-defence!!!! pic.twitter.com/d5W2QpVgOt
— Salah Abdel Shafi (@SalahAbdelShafi) November 7, 2023
Nakar ga je eden od sogovornikov opomnil, da podatke, ki jih navaja, dejansko širi Hamas, ki svojo propagando podtika tudi mnogim zahodnim medijem.
Bo Sloveniji “svetoval” prekinitev diplomatskih odnosov z Izraelom?
Iz zapiskov v različnih medijih, kjer se pojavljajo njegove izjave, pa je razvidno, da je Abdel-Šafi navdušen, ker so nekatere države že prekinile diplomatske odnose z Izraelom, kar pomeni, da se je Salah Abdel-Šafi v zadnjih mesecih očitno radikaliziral. Postavlja pa se vprašanje, če ni morda on tisti, ki je ves čas sugeriral Tanji Fajon, kaj naj dela. “Bolivija in Kolumbija sta na primer prekinili diplomatske odnose z Izraelom. Argentina je odpoklicala svojega veleposlanika iz Izraela in izgnala izraelskega. Enako je storila Južna Afrika,” je dejal decembra lani. Očitno ima podobna pričakovanja tudi v zvezi s Slovenijo. Če bi se to uresničilo, bi bilo to skrajno nevarno.
Sedaj, ko je Slovenija – tudi na veliko nezadovoljstvo Izraela – priznala Palestino, se pojavlja vprašanje, ali bo kmalu sledil tudi odpoklic slovenskega veleposlanika iz Izraela ter prekinitev diplomatskih stikov, medtem ko bo stalno slovensko predstavništvo v Ramali, ki sicer deluje od leta 2007 dalje, postalo Veleposlaništvo Republike Slovenije v Palestini.
