Piše: Gašper Blažič
Ministrico za zunanje in evropske zadeve Tanjo Fajon veseli, da Evropska komisija ne ustavlja pomoči Palestincem, potem ko je to v ponedeljek sprva sporočil evropski komisar Oliver Varhelyi. Pred današnjim neformalnim zasedanjem zunanjih ministrov EU, na katerem pričakuje napeto razpravo, se je zavzela, kot poroča STA, za »rešitev dveh držav«. Karkoli že to pomeni.
Kot še poroča STA, ministrica na današnjem neformalnem zasedanju zunanjih ministrov EU pričakuje napeto razpravo, predvsem po menda “nespametni” objavi evropskega komisarja za sosedstvo Varhelyija, da EU po napadu palestinskega islamističnega gibanja Hamas na Izrael ustavlja razvojno pomoč za Palestince. “Vesela sem, da je komisija do konca dneva to preklicala, ker ne smemo prizadeti civilnega prebivalstva,” je povedala zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je glede tega vzpostavila tudi stik s kabinetom komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča. Znano je, da tudi Lenarčič zagovarja nadaljevanje financiranja Palestine. V Bruslju so sicer danes pojasnili, da se Varhelyi pred ponedeljkovo objavo na družbenem omrežju X ni posvetoval z drugimi člani komisije. Zagotovili so, da EU ne zaustavlja niti razvojne niti humanitarne pomoči, bo pa, kot pravijo, »pregledala razvojno pomoč«.
Hamas zbrisan in nato vrnjen na seznam terorističnih organizacij
No, dejstvo pa je, da se tu Fajonova znova spreneveda, a pri tem ni osamljena, saj je tudi neodločna EU znova stopila korak nazaj, očitno pod vplivom evropske levice, ki je močno naklonjena Palestincem in tudi Hamasu. Spomnimo, da je slovenska vladna stranka Levica odkrito podprla Hamas. Kot je znano, je EU Hamas uvrstila med teroristične organizacije pred 22 leti, leta 2014 pa je evropsko sodišče to razveljavilo, češ gre za odločitev na podlagi sklepanj iz navedb medijev in interneta, ne pa na podlagi premišljene pravne presoje. No, to je argument, ki močno spominja na početje nekaterih »nadzornih« levičarskih portalov, kot je denimo Oštro.
Malo kasneje je sodišče EU svojo odločitev sicer popravilo, od tedaj je Hamas stalno na seznamu terorističnih organizacij. To zavezuje tudi Evropsko komisijo, saj to pomeni, da je Hamas podvržen ostrim sankcijam EU. Politično krilo Hamasa namreč močno vpliva na celotno politiko palestinske države, glavno oporišče Hamasa pa je ravno Gaza, kjer Hamas tamkajšnje civiliste uporablja za živi ščit. Izraelski povračilni ukrepi, ki so sicer tam že stalnica, velikokrat zato terjajo smrtne žrtve zlasti med civilisti, tako je bilo tudi danes. Tudi finančna sredstva, ki jih Palestincem namenja EU v humanitarne in razvojne namene, morajo biti pod odločnim nadzorom, saj obstaja možnost, da se preko tega financirajo tudi teroristi.
Nauk Franceta Bučarja iz leta 1988
Prav to pa so dejstva, ki bi jih morala EU upoštevati v odnosu do Palestine in do mirovnega procesa na relaciji Palestina-Izrael. Nekaj izkušenj lahko tu seveda črpa tudi iz nekdanjega mirovnega procesa na Severnem Irskem, kjer se je s podpisom velikonočnega sporazuma leta 1998 končalo prelivanje krvi, ko se je razorožila formalno katoliška, dejansko pa levičarsko-gverilska Irska republikanska armada. Največja ovira za mir na Bližnjem vzhodu pa predstavlja ravno delovanje terorističnih organizacij, ki nato sprožijo povračilne vojaške akcije Izraela ter civilne žrtve. Zaradi krvavega sedmega oktobra pogajanja med Palestino in Izraelom ne bodo mogoča, dokler Palestinci sami ne zaustavijo Hamasa, ki sicer navdušuje vsaj eno od slovenskih vladnih strank. Politika razcepljenega jezika s strani EU pa bo samo podaljševala agonijo bližnjevzhodnega mirovnega procesa.
Enako seveda velja tudi za financiranje. Spomnimo: leta 1988 je »novorevijaš« in prisilno upokojeni profesor pravne fakultete France Bučar, kasnejši predsednik prve demokratične skupščine, v svojem legendarnem govoru v Strasbourgu spomnil na to, da finančna pomoč totalitarni Jugoslaviji in njenemu režimu samo podaljšuje agonijo totalitarne države, vendar je Zahod še leta 1991 tako rekoč tik pred slovensko osamosvojitvijo hotel Jugoslaviji »podaljšati življenje« z novim finančnim paketom. No, po napadu JLA na samostojno Slovenijo je bil avstrijski (socialdemokratski) kancler Franz Vranitzky sicer previdno diplomatsko povedal, da je potrebno uvesti mednarodne ukrepe proti Jugoslaviji in da finančna pomoč ni na mestu.
