5.6 C
Ljubljana
sobota, 27 februarja, 2021

Raper Trkaj odprl zanimivo debato: Kaj ljudi na slovenski levici najbolj moti?

Piše: Sara Rančigaj /Nova24tv.si

Slovenski hip hop izvajalec Rok Terkaj je na Twitterju odprl razpravo o tem, kaj ljudi na levici najbolj moti, saj si želi ustvariti prostor, kjer so napake in pozitivne lastnostni obeh strani izražene na spoštljiv način. Enako vprašanje bo kmalu odprl tudi za desnico. Med odzivi ljudi smo poiskali tiste, ki so precej kritični do radikalne usmeritve levice, njihove nastope pa označujejo za agresivne in žaljive. Temeljni problem, da levici ne uspeva normalno funkcionirati je pristop k projektom, ki so v večini neuspešni, saj se ne znajo med seboj sporazumeti. Filozof Brane Senegačnik opaža, da se to dogaja zaradi pomešanih prioritet in vlog tako na eni, kot na drugi strani. “Pojem levice in desnice v Sloveniji je popolnoma pomešan,” pravi Senegačnik in poudarja, da se bo morala družba kot celota celovito spremeniti, da bomo v prihodnje lahko pričakovali kakršnekoli spremembe tudi v politiki. 

Raper Rok TerkajTrkaj je na Twitterju sprožil razpravo, kaj ljudi na slovenski levici najbolj moti. Trkaj je dejal, da si želi z objavami v slovenski tvitosferi ustvariti prostor, kjer se lahko na spoštljiv način povedo napake in pozitivne smeri na obeh straneh. “Potem bi jih rad združil in poslal političnim strankam, kaj si o njih mislijo volivci iz druge strani. Da jim to lahko ogledalo in kažipot, kaj popraviti, saj prihaja od ljudi,” nam je obrazložil. Ker nas odgovori zanimajo tudi v uredništvu Nova24TV, smo z zanimanjem analizirali odgovore običajnih ljudi kot tudi intelektualnega dela populacije.

Objavo raperja Roka Terkaja – Trkaja sta podprla tudi nekdanji član SD in urednik ter voditelj oddaje Faktor Aljuš Pertinač ter zloglasni protestnik na levici raper Zlatan Čordić – Zlatko. Trkaj levici očita preveč govora in premalo dejanj, kljub temu, da se podobno kot ona, sam zavzema za umetnost, humanost in liberalnost. Kritičen je do njihovega pristopa do projektov, njihove komunikacije, ki na koncu vodi v prepir, saj bi po njegovem mnenju morali zagovarjati Slovence kot narod. “Medtem ko bi ravno levica morala stremeti k spremembam, pa se le-ta še vedno ukvarja z zgodovinsko ideologijo,” še temu pritrdi Senegačnik.

Levica se preveč ukvarja z Janšo, pri svojem početju je radikalna
Med nekaterimi ljudmi vlada prepričanje, da je levica preveč radikalna in da je njihov interes samo rušenje obstoječe vlade, po principu “samo, da ni Janša”. “Od leve politike me najbolj moti teatralna radikalnost Levice in zadnje čase SD in nezmožnost preostalega pola, da se od tega distancira. Potem nezmožnost artikulacije pozitivne alternative ki bi presegla obsedenost “samo da ni Janša”. Potem odsotnost narodne zavesti,” so dejali. Tudi Pertinač je za Nova24TV komentiral delovanje levice in desnice. Po njegovem mnenju je pri levici največja težava ta, da ne zna ustrezno artikulirati svojega stališča in naslavljati težav v družbi, ob tem pa se fokusira le na eno ozko sfero, kar se potem izrazi v problematični radikalnosti.

Filozof, pesnik in nagrajenec Prešernovega sklada Brane Senegačnik (Foto: STA)

“Vlogo levice je tako pri nas morala prevzeti desnica, saj pri njih skrb za marginalni del prebivalstva ni dobro uspeval,” pojasnjuje filozof in pesnik Brane Senegačnik. Medtem pa  je očitan “desničarski” kapital dejansko temeljni pogon za levico, ki ga v pomoč marginalnim skupinam, peljejo napačni pristopi in nameni.

Med tvitosfero je prav tako mogoče zaslediti kritiko na nastope levice, saj menijo, da so žaljivi in verbalno agresivni. Dodajajo sicer, da je možnost kaj takšnega zaslediti tudi na desnici. Poudarjajo, da bi moral biti vsakdo sposoben spoštljive in argumentirane komunikacije, prisluhniti pa je potrebno obema stranema. Pertinač in Senegačnik pojasnjujeta, da se levica loteva težav v družbi na napačen način.

Urednik in voditelj oddaje Faktor Aljuš Pertinač (Foto: Nova24TV)

“Težava, ki jo opažam pri levici je, da se preveč ozkogledno loteva težav družbi, kar potem posploši na celotno družbo,” pojasnjuje Pertinač. Temu pritrdi tudi Senegačnik, oba s Pertinačem pa reševanje družbenih težav vidita v poglobljeni in konstruktivni diskusiji med obema stranema. “A tukaj naletimo na težavo desnice, ki vsako kritiko ali dvom sprejme na napačen način in vsak glas vidi kot sovražni,” še obrazloži Pertinač.

Kot smo že omenili, nekatere moti radikalnost levice, ki ni zmožna sodelovati in zavrača drugače misleče. Ko ni po njihovo, pa bi storili vse, samo da bi prišli nazaj do oblasti. Se pa strinjajo z njihovim ukrepom, da so trgovine ob nedeljah zaprte.

Prav tako na levici vlada prepričanje, da so edino oni sposobni voditi vlado in se tako vidijo edino oni poklicani za vladanje. Kot sta poudarila oba sogovornika, bo morala v tem primeru levica temeljito premisliti o svojih prioritetah in komunikaciji v javnosti. Ljudje si z njihove strani predvsem želijo, da ne bi bilo hinavščine in dvoličnosti in da bi delovali manj vzvišeno in bolj spoštljivo do drugače mislečih. “Kar se predvsem izkazuje v načinu njihove komunikacije,” opaža Pertinač.

Senegačnik v svoji analizi poudari, da vloge med eno in drugo stranjo niso pravilno prerazdeljene. Denimo v tem primeru se odpira vprašanje progresivizma in konservativizma. “Medtem ko je desna stran nagnjena bolj k nekemu konservativizmu, opažamo, da je le-ta pričela stremeti k spremembam,” ugotavlja Senegačnik. V neki meri je tako morala desnica prevzeti tisto vlogo razvoja k spremembam, kar bi dejansko morala storiti levica. “Težava se pojavi tam, ko levica prične svoje spremembe uveljavljati skozi ozkogledni okvir, ki pa ne temelji na celotni družbi.”

Levica povsem prezrla določene skupine ljudi

Teza, ki jo je postavil Senegačnik dejansko drži, kar se predvsem odraža v vodenju socialne politike. Denimo največje razlike je opaziti pri porazdelitvi dohodka, ko levica skoraj popolnoma prezre delavski razred. Poleg tega pri tem ne smemo pozabiti omeniti podobne situacije v domovih za ostarele, kar se je razkrilo šele z epidemijo koronavirusa. Po mnenju Senegačnika levica postaja podrepnik kapitala, medtem ko jim je za lastne ljudi bolj malo mar. V Evropi je denimo možno opaziti delovanje levice, kot Soroseve fundacije, ki ji javnost očita izkoriščanje migrantov in LGBT ideologije za kopičenje lastnega bogastva.

Javnost je vsekakor mnenja, da bi morala levica veliko bolje poskrbeti za delavski razred, kot pa za lastno eksistenco. “Če si delaven človek danes ne more s svojim zaslužkom ustvariti samostojnega življenja, če družina z dvema otrokoma dobi socialno sto evrov manj kot družina na minimalcu, potem je z levico nekaj hudo narobe,” je kritična javnost. Pri tem pa na koncu Senegačnik opozori, da so družabna omrežja sovraštvo med obema stranema samo še poglobila, rešitve pa bomo morali najti v kulturi in družbi kot v celoti, saj meni, da družabna omrežja, te težave ne bodo nikoli rešila.

Trkaj si želi, da bi se oba pola sporazumela brez fig v žepih

“Upam, da ne bo ta gnev ki gre iz ljudi razumljen kot goli napad, temveč kot neka osnovna točka, iz katere se lahko izhaja,” še poudarja Trkaj. Meni, da je popolnoma mogoče popraviti vse napake, če nanje le pogledaš iz različnih zornih kotov. Pri vsem tem pa največjo težavo vidi, enako kot intelektualci, v komunikaciji, da bi se lahko oba pola sporazumela in brez fig v žepu začela graditi lepšo prihodnost. “Morda je to utopija in sanjavost, a jaz vseeno verjamem v njo, da je potreben diskurz, akcijski načrt in grajenje lepše prihodnosti. Če prihaja iz iskrenega srca, se da storiti marsikaj,” je na koncu optimističen Trkaj.

Zadnje novice

Sorodne vsebine