To, da migracije med različnimi civilizacijami ne delujejo, je bilo dokazano že tisočkrat. To dokazuje primer Nigerije; ista država, obstajal naj bi tudi isti narod, ki pa je razdeljen, severna Nigerija – muslimani, južna Nigerija – kristjani, stalni konflikti, ne gre skupaj, kljub ustavi, ki določa participacijo, enakopravnost in tako naprej, je nedavno v državnem zboru izpostavil prvak SDS Janez Janša. “In to je eden od glavnih razlogov za to, da namesto da bi ta država cvetela, je ena od glavnih izvornih točk za migracije v bogato Evropo. In namesto da bi tako imenovani Zahod, jedrne države, na katere se sklicujete, te stvari pomagal urejati, zgolj izkorišča ta kaos za to, da tam poceni kupuje nafto in ostale surovine.” V luči pogovorov o Globalnem dogovoru o varnih, urejenih in zakonitih migracijah je Janša javno postavil vprašanje: “Kje sta solidarnost in človekoljubnost levičarjev, ko je potrebno pomagati Slovencem v Venezueli?”
Kar se tiče slovenske solidarnosti: Slovenija je imela bistveno nižji GDP v letih 1992–1994, ko smo pomagali več kot 70.000 beguncem iz Bosne in Hercegovine, civilistom, v glavnem so bili starejši moški in ženske z otroki, ne glede na to, ali so prihajali iz srbskega dela, muslimanskega, hrvaškega, od povsod so prihajali, pač, imeli smo jih za begunce. V naših begunskih centrih, ki so bili pod ministrstvom za obrambo, kjer je bil minister Janša, smo skrbeli za 35.000 ljudi. “Zanima me, kdo od vas je kdaj skrbel za kakšnega begunca ali za ta problem v tem času? Nihče v Sloveniji takrat ni temu nasprotoval. Vedeli smo, da gre za begunce, da ne gre za izkoriščanje, in smo pač pomagali. Tudi mnoge slovenske družine so jih sprejele in jim pomagale,” je izpostavil Janša.
Stranka SDS je dvakrat ali trikrat formalno predlagala, da bi Slovenija izdelala poseben program za repatriacijo tistih Slovencev, ki so morali po II. svetovni vojni, ali v strahu pred smrtjo in sankcijami ali s trebuhom za kruhom, oditi, da se ti ljudje vrnejo, tudi zaradi tega, ker so mnogi v tem času v svetu uspeli, postali vrhunski znanstveniki, zdravniki, profesorji, umetniki, športniki. Nikoli pa ta predlog ni šel skozi. “Celo ko smo mi imeli vlado in koalicijo, v koaliciji ni bilo soglasja o takšnem programu in zato nismo imeli večine. Sedaj je bil nekajkrat predlog, da bi se pomagalo nekaj desetim Slovencem, ki želijo iz Venezuele, iz tistega socialističnega raja v normalno življenje. Kje sta tukaj vaša solidarnost in človekoljubnost? Naenkrat so ušesa gluha,” poudarja.
Več si lahko preberete TUKAJ.
