Piše: Spletni časopis
Ostro protestno pismo, ker jih namerava vodstvo RTVS, ki si ga je nastavila vladna koalicija, cenzurirati v času pred volitvami, so podpisali voditeljica Tarče Erika Žnidaršič in ustvarjalci te oddaje.
Spremembo koncepta oddaje v bolj prijaznega do oblasti, je vrh RTVS napovedal v osnutku programsko poslovnega načrta. Podrobneje na seji sveta RTVS včeraj posega v avtonomijo medija, da bi utišali kritiko vladnih strank in vlade pred volitvami, včeraj vodstvo ni predstavilo, čeprav so o tem bila vprašanja.
Je pa predsednica uprave Natalija Gorščak javno potrdila, da ne načrtujejo sodelovanja in prenosa Evrovizije, ki bo prihodnje leto na Dunaju. Razlog je sodelovanje Izraela.
To ponovno kaže na podrejenost RTVS interesom vladnih strank, ki že več let zaostrujejo odnose z Izraelom. Med drugim so že dosegli celo izločajo sodelovanja naših znanstvenikov in univerz na ravni projektov EU, ker v njih sodelujejo tudi izraelske ustanove, ki so mednarodno veliko uglednejše in prodornejše od naših.
V ozadju tega ni le humanitarnost ob grozotah vojne, ki so jo s Hamasom sprožili Palestinci iz Gaze in jo je nedavno ustavil Donald Trump. Ozadje je tudi v zakoreninjeni tradiciji antisemitizma v socialističnem bloku, v katerega je nekoč še v Jugoslaviji sodil del naše politične elite. Judom, številni so bili bogati, so po vojni revolucionarne komunistične oblasti pokradle premoženje. V eni od takšnih zaplenjenih stavb je bila donedavno celo centrala SD. Preganjali so Jude precej tudi v nekdanji Sovjetski zvezi, zato se jih je zelo veliko število preselilo v Izrael.
Vladne stranke so si nastavile svoj vrh RTVS, ki odseva njihov odnos.
Da RTVS ne bo na Evroviziji, so levičarski svetniki in vrh RTVS napovedovali že za letos, a si na koncu niso upali tega tudi izpeljati.
Na ravni evropskih televizij se je na koncu s pritiski proti Izraelu povsem zapletlo, ko so Nemci sporočili, da v primeru izključitve Izraela na Evroviziji ne bo Nemčije.
Na svetu RTVS je bilo včeraj slišati kritike, ker vodstvo v programsko poslovni načrtu za prihodnje leto vključuje dodaten denar, ki ga bodo dobili s spremembo zakona, ki jo je vlada ta mesec šele predlagala, a še ni sprejeta.
Po tem zakonu, če bo obveljal, so bo prispevek ljudi avtomatsko usklajeval z inflacijo (torej redno višal) hkrati pa bo RTVS vlada okoli 15 milijonov letno iz proračuna dodatno morala podariti za programe narodnosti in simfonični orkester. Za narodnosti je mimo proračuna redno podarjala že doslej. Dodatna proračunska nakazila načrtujejo kljub temu, da je EU našo vlado pravkar opozoril, da sprejet proračun za prihodnje leto prebija evropske omejitve, koliko države smejo zapravljati in se zadolževati. To kaže, kako dramatično vlada v volilnem letu zapravlja prihodnost skupnosti za volilne glasove.
Celotno pismo Tarče, ki ga je na portalu Domovina.je objavil Nenad Glücks v zgodbi Oster odziv novinarjev Tarče na TV Slovenija zoper poskus njihovega utišanja s strani vladajočih je takšno:
Mnenje uredništva oddaje Tarča glede spreminjanja koncepta oddaje
Spoštovani.
Tarča je najbolj gledana informativna oddaja na TV Slovenija in največkrat citirana informativna oddaja vseh televizij, z mnogimi odmevnimi razkritji, ki so krojile družbeno in politično dogajanje v zadnjih letih, s čimer smo si pridobili tudi veliko zaupanje in podporo javnosti. Ta trenutek pa je Tarča tudi ena izmed redkih medijskih vsebin, ki je ostala kritična do anomalij v državi: v politiki, gospodarstvu in drugih segmentih družbe.
Čudi nas, da bo sprememb koncepta deležna izključno oddaja Tarča, ki velja za uveljavljeno in v javnosti sprejeto oddajo. Spremembe so nastale povsem brez posvetovanja z ustvarjalci oddaje.
Predlog sprememb je za ustvarjalce oddaje nerazumljiv in ponižujoč, saj oddaji neutemeljeno očita senzacionalizem in zanemarja visok nivo preiskovalnega novinarstva, ki ga oddaja dosega. Snovalci napotkov niso seznanjeni ali pa namerno ignorirajo dejstvo, da uspeva ekipa oddaje ta nivo doseči ob izredno intenzivnem in obsežnem delu. Ob sedanji kadrovski sestavi ekipe je delo, ki je potrebno za takšen nivo, dolgoročno nevzdržno, obenem pa se kadrovska sestava poslabšuje in nimamo nobenega signala s strani vodstva, da bi se lahko slabšanje ustavilo, kaj šele, da bi se izboljšalo.
Če bo predlog sprejet, bi bili lahko pod pretvezo krepitve strokovnosti deležni posega v uredniško avtonomijo pri izbiri gostov, ki jih vodstvo televizije, ki je pripravljajo PPN, v oddaji več ne bi želelo. Takšne omejitve ni deležna nobena druga informativna oddaja. Omejitev razumemo kot poskus cenzure in krnitev svobode izražanja, ki je temelj demokracije in je zapisana tudi v Ustavi RS (39. člen). Preprečevanje udeležbe bodisi določenih politikov ali drugih gostov, ki vodstvu niso po godu, je nedopustno in bi ga lahko razumeli tudi kot poskus vpliva vladne politike na delovanje vplivne in gledane oddaje, ki je kritična do oblasti in bi jo bilo najbolje utišati ali vsaj omejiti, kar si politika že dolga leta želi. Tudi soočenje mnenj in polemična razprava sta del demokracije in njuno omejevanje je korak stran od temeljnih demokratičnih vrednot in principov.
Podpiramo prizadevanja za krepitev čim več raziskovalnih vsebin v oddaji Tarča, kar pa si predstavljamo kot ureditev pogodb sodelavcem, ki bodo lahko opravljali delo raziskovalnega novinarja in kadrovski okrepitvi.
Pozivamo, da iz predloga osnutka PPN 2026 umaknete sporne zapise glede spreminjanja koncepta oddaje Tarča, ki je sicer nastal brez vednosti, sodelovanja in strinjanja kogar koli v uredništvu. Z njim smo bili seznanjeni naknadno, in še to od novinarjev drugih medijev in ne koga od nadrejenih.
Zapis »Politiki bodo gostovali le takrat, ko bodo klicani na odgovornost, ne pa kot komentatorji dogajanja« omejuje vabljenje določenih ljudi. Takšnega navodila nima nobena informativna oddaja. Šlo bi za nedopusten poseg v svobodo izražanja, ki je opredeljena v 39. členu Ustave RS (Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon.) Prav tako pozivamo, da iz zapisa umaknete subjektivne vrednostne sodbe o tem, da »oddaja ne bo več senzacionalistična, ampak jo bomo vzpostavili na najvišji ravni strokovne, umirjene studijske razprave.«
Erika Žnidaršič, Anja Šter, Vanja Gligorovič, Ana Bajuk, Klemen Košak, Žan Dolajš, Boštjan Kogovšek
