Piše: Spletni časopis
Oba Prešernove nagrajenca bosta dobila po 30.000 evrov, vsak od šestih nagrajencev Prešernovega sklada pa po 10.000 evrov. Skupaj torej 120.000 evrov.
Tako je bilo lani, ko so za delovanje sklada in prireditev načrtovali 330.000 evrov stroškov. Podatkov o letošnjih stroških podelitve nagrad vlada javnosti (še) ni razkrila; pred današnjo podelitvijo nagrad sem jih posebej zahteval, a odgovorov do objave tega besedila še ni. Za primerjavo: leta 2024 je bil proračun sklada precej nižji, 210.661 evrov. Jim je pa lani v vodo padla zamisel, da bi vsi nagrajenci dobili še astronomske dosmrtne pokojninske dodatke. Onemogočili so te cilje državljani na referendumu. 92,5 odstotka jih je bilo proti.
Prešernove nagrade je letos delila kandidatka Levice na evropskih volitvah Zdenka Badovinac, ki je nastop uporabila tudi za propagando za levičarske ideje demilitarizacije, ki so ob vojni na vzhodni meji Evrope v interesu Rusije.
Podelitev nagrad mora, ker so politiki to uzakonili, prenašati državna TV Slovenija, zaslovela pa je po zlorabi, ko je Svetlana Makarovič pred tremi leti tam paradirala z rdečo zvezdo, simbolom komunizma, da bi ji ministrica za kulturo Asta Vrečko (Levica) izplačala denarno nagrado za Prešernovo nagrado, ki jo je nepreklicno zavrnila leta 2000. Z ministrstva za kulturo je Vrečkova Makarovičevi pozneje podarila 8.346 evrov. Računsko sodišče je opozorilo, da je ministrica znani politični aktivistki levice to podarila mimo zakona in brez pravnega temelja.
Makarovičeva ni socialni problem, poseben dodatek k pokojnini za zasluge dobiva od leta 1999, torej že krepko več kot četrt stoletja. V lanskem letu ji je oblast podarila 21.515 evrov tega političnega dodatka k pokojnini, ki izvira iz časov socializma, ki so bili pri pokojninah praviloma komunisti bolj “enaki” od tistih, ki to niso bili. Vsak mesec je Makarovičeva neto dobila 1.793 evrov dodatka. Na podelitvi Prešernovih nagrad je v preteklosti Boris A. Novak javno kritiziral oblast, kako malo nameni kulturnikom. Vsote, koliko res dobijo, denimo Makarovičeva, so bile javnosti prikrite. Razkril sem jih v Spletnem časopisu. V kampanji pred zadnjimi volitvami je med levičarskimi protestniki za zdaj vladajoče stranke Makarovičeva zaslovela z odurnim političnim zmerjanjem novinarja TVS Jožeta Možine, ki ga je razglasila za poezijo. Sodni postopek o tem, ali je šla z javnimi pozivi k utišanju in smrti novinarja predaleč, se, čeprav so minila že krepko več kot štiri leta, se komaj šele prav začenja.
Dodatke za politične zasluge so vsem Prešernovim nagrajencem in nagrajencem Prešernovega sklada poslanci Svobode, SD in Levice nameravali dodeliti še obsežneje, a so volivci to odločno zavrnili na referendumu.
Proti še bolj velikodušnim dodatkom od tega, kakršnega že več kot četrt stoletja dobiva Makarovičeva, je na referendumu glasovalo kar 92,5 odstotka glasujočih ali 404.214 volivcev. Podprlo je ideje poslancev Svobode, SD in Levice 7,5 odstotka volivcev ali 32,622.
Prešernovo nagrado so letos dobili koreografinja in plesalka Mateja Bučar in industrijski oblikovalec Saša Janez Mächtig. Nagrade Prešernovega sklada pa: skladateljica Petra Strahovnik, vizualna umetnica Jasmina Cibic, pesnica Ana Pepelnik, režiser in direktor fotografije Gregor Božič, scenaristka in režiserka Petra Seliškar ter dramska igralka Tina Vrbnjak. Nagrade je izročila Zdenka Badovinac, nekdanjo kandidatko Levice na evropskih volitvah so vladajoči postavili za predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada.
