Piše: C. R.
Možnosti za ustavne spremembe v tem sklicu DZ so strmoglavile. V NSi so namreč sprejeli sklep, da so časi za ustavne spremembe v tem mandatu minili. Nedavno tako tudi niso podprli začetka postopka za spremembe pri imenovanju vlade, ki so jih predlagali prav sami. Pobude za spremembo ustave s tem ostajajo brez dvotretjinske večine, poroča STA.
Iz tona poročanja je razvidno, da so tudi mediji resno računali, da bo NSi odločno podprla ustavne spremembe po zamisli koalicije. A, kot kaže, iz te moke ne bo kruha.
V aktualnem sklicu DZ so politični akterji v parlamentarni postopek vložili več predlogov za spremembo ustave, in sicer koalicija predlog za prenos imenovanja sodnikov z DZ na predsednika republike, vlada predlog, ki bi prinesel nekatere razbremenitve ustavnega sodišča, ter Svoboda, SD in NSi predlog za spremembe pri imenovanju vlade, ki bi jo na predlog premierja imenoval predsednik republike in ne več DZ. S podpisi volivcev je v parlamentarni postopek romal tudi predlog za vpis uporabe gotovine v ustavo.
Koalicijske stranke so za predloge, kjer so pobudnice, možnosti potrebne dvotretjinske večine v DZ, torej 60 poslanskih glasov, ob velikem razkoraku v pogledih s SDS iskale v sodelovanju z opozicijsko NSi, ki se je ob začetku mandata sama zavzela za še več sprememb ustave.
Kot kaže, pa v najmanjši opozicijski stranki smisla v nadaljevanju postopkov za sprejem katere od predlaganih ustavnih sprememb na polovici mandata ne vidijo več. Zdaj tako stojijo pri oceni, ki so jo sprejeli tudi na organih stranke, da so časi za ustavne spremembe v tem mandatu minili, so pred 33. obletnico sprejema ustave za STA navedli v NSi.
Predsednik ustavne komisije DZ, poslanec NSi Jožef Horvat, je tako že na seji konec novembra glasoval proti sklepu o začetku postopka za spremembo ustave v delu, ki se nanaša na imenovanje vlade. Podpise za vložitev omenjenega predloga so sicer prispevali tudi v NSi.
Na vprašanje STA, ali bo torej ustavna komisija svoje delo v tem mandatu zaključila, je Horvat navedel, da je dolžnost predsednika ustavne komisije ustavnorevizijski postopek voditi skladno z ustavo, poslovnikom DZ in pristojnostmi same komisije. Stališča posameznih poslanskih skupin na vodenje postopka ne vplivajo, kar pomeni, da komisija svojega dela ni in ne bo zaključila na podlagi tega, je zatrdil Horvat.
Kot je dodal, so ključne odločitve poslancev na sejah ustavne komisije in sejah DZ. Horvat sicer napoveduje še, da bodo za vse ustavnorevizijske predloge, ki še niso zaključeni, v prihodnje “vsekakor sklicana nadaljevanja sej”.
A ker tudi sklep o začetku postopka za spremembo ustave na ustavni komisiji potrebuje podporo dveh tretjin navzočih poslancev, so bržkone ob odtegnitvi podpore NSi tudi ostali predlogi za spremembo ustave pod vprašajem.
Najdlje prišli s predlogom sprememb glede imenovanja sodnikov, za kar so že angažirali pravnike
Če ustavna komisija ne sprejme omenjenega sklepa za začetek postopka, o tem pripravi poročilo za sejo DZ, s tem pa se ustavnorevizijski postopek zaključi. V nasprotnem primeru pa stečejo postopki za pripravo najprej osnutka, zatem pa še predloga ustavnega zakona.
Najdlje so sicer poslanci prišli z ustavno spremembo glede imenovanja sodnikov. DZ je oktobra lani sprejel sklep o začetku postopka za spremembo ustave, potrdil osnutek ustavnega zakona in stališče ustavne komisije o njem. Ustavna komisija je za tem začela pripravo predloga ustavnega zakona.
Pri pripravi ustavnih sprememb ustavni komisiji pomaga tudi strokovna skupina, ki jo sestavljajo pravni strokovnjaki in za honorarje katerih je DZ do 10. decembra odštel nekaj več kot 11.400 evrov.
Slabo kaže tudi preferenčnemu glasu
Zapleta pa se tudi pri vložitvi zakonskega predloga za spremembe volilne zakonodaje, ki bi prinesel uvedbo preferenčnega glasu na volitvah v DZ.
Tako v poslanski skupini Svoboda kot tudi državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper, zadolžena za odnose med DZ in vlado, sta za STA navedla, da je koalicija pripravljena podpreti predlog, ki ga je skladno z dogovorom pripravila NSi. Ta predvideva volitve po pet poslancev iz vsake izmed 18 volilnih enot, kar bi skupno število poslancev v slovenskem parlamentu ob dveh poslancih manjšin povečalo z 90 na 92. Torej bi morali sočasno z vložitvijo zakonskega predloga začeti tudi postopek spremembe ustave.
“NSi smo predlagali, da njihov predlog skupaj sopodpišemo in čim prej vložimo v proceduro. Odgovora zaenkrat še nismo prejeli,” so navedli. Obenem pa so napovedali, da bodo v koaliciji predlog spremembe, za katere se bo izkazalo, da ima največjo možnost pridobiti potrebno podporo, v vsakem primeru vložili. Kot izpostavljajo, so to dolžni volivcem, ki so preferenčni glas tudi podprli na junijskih posvetovalnih referendumih.
“Pri glasovanju pa se bo nato izkazalo, komu je volja ljudi pomembna in komu ne. Argument, da časa zmanjkuje, ni odločilen in ga uporabljajo tisti, ki proces ves čas zavlačujejo. Konec koncev je možen tudi dogovor, da se preferenčni glas uveljavi v naslednjem mandatu,” so še zapisali v Svobodi.
