Piše: Vida Kocjan
Prof. dr. Bojana Beović Zdravniško zbornico Slovenije vodi od leta 2020, tokrat je to drugi mandat. Priča smo številnim spremembam, ki dodatno slabijo javni zdravstveni sistem in zmanjšujejo dostopnost storitev. S predsednico zbornice smo se zato pogovarjali o sodelovanju zbornice z vlado, ministrstvom in zdravniškimi organizacijami. Med drugim tudi o tem, kako je z reformo in ali je bolnik postavljen v središče sistema.
Vlada je sprejela predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Koliko so pri tem sodelovali z zdravniki in zbornica, ki jo vodite, oz. koliko strokovni svet pri vladi sodeluje z vami in zdravniki?
Zdravniška zbornica Slovenije v proces priprave novele zakona o zdravstveni dejavnosti kljub obljubam ministrstva za zdravje in predsednika vlade žal ni bila povabljena, da bi aktivno sodelovala. Smo pa podali obsežne pripombe in predloge za izboljšave. Kljub našim prizadevanjem in strokovnim argumentom so bile naše ključne pripombe na koncu premalo upoštevane. Menimo, da bi tesnejše sodelovanje med vlado, ministrstvom in zdravniškimi organizacijami pripomoglo k učinkovitejšim rešitvam v korist pacientov in zdravstvenega sistema kot celote.
Kaj prinaša novela, bodo z njo rešeni vsi problemi zdravstva, bo bolnik postavljen v središče, kaj spremembe prinašajo pacientom, kako bomo ljudje prišli do zdravnika?
Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti žal prinaša predvsem omejitve za zdravstvene delavce, kar bo vodilo prej v zmanjšanje dostopnosti zdravstvenih storitev za paciente kot povečanje, saj takšna stroga ločitev med javnim in zasebnim sektorjem postavlja zdravnike pred izbiro, ki bo lahko ključne kadre spodbudila k temu, da zapustijo javne zavode. Posledično bi to dodatno oslabilo javni zdravstveni sistem, zmanjšalo dostopnost storitev in povečalo obremenitve za preostale zdravnike v javnih zavodih. Zavedati se moramo, da ni treba, da zdravniki množično odhajajo iz javnega zdravstva, saj je dovolj en odhod na posameznih oddelkih in službe ne bo več mogoče organizirati brez določenega izpada programa. To se že dogaja. Kljub trditvam politike, da bo zakon okrepil javno zdravstvo, so napovedi iz zdravstva drugačne. Obstaja utemeljena skrb, da bodo nekatere dejavnosti, kot so dermatologija, oftalmologija, plastična in rekonstruktivna kirurgija, maksilofacialna kirurgija, ortopedija ipd. v državnih zdravstvenih zavodih še bolj osiromašene ali jih preprosto ne bo več.
Za resnično postavitev bolnika v središče sistema je treba celovito pristopiti k reformi, ki bo temeljila na strokovnih analizah stanja in potreb ter vključevanju vseh deležnikov.
Zdravniške organizacije so sicer napovedale ustavno presojo novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ministrstvo za zdravje pa je odvrnilo, da vse rešitve v predlogu novele temeljijo na ustavi in zakonih. Kako gledate na to?
Vse zdravniške organizacije izražamo globoko zaskrbljenost glede predlagane novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Tudi po mnenju številnih pravnih strokovnjakov , kot je prof. dr. Rajko Pirnat s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, novela vsebuje številne prepovedi in omejitve, ki posegajo v ustavne pravice zdravstvenih delavcev. Dr. Pirnat poudarja, da je zakon v mnogih točkah ustavno sporen, saj temelji na obsežnih prepovedih in omejitvah, kar odpira vprašanja o njegovi skladnosti z ustavo.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
