Piše: Ana Horvat (Nova24tv.si)
Golobova vlada trdo dela na tem, da državljanom in državljanom pobere prav vse in to razdeli med javne uslužbence, ki niso ravno »zgled« delovno uspešnih in ambicioznih zaposlenih. Vse ima smisel, ko povežemo – vedno višji davki in višanje plač javnim uslužbencem. Vlada je namreč pripravila podrobnejša izhodišča o plačah za pogajanja s sindikati javnega sektorja in najvišja plača v javnem sektorju bo znašala 8.465 evrov bruto, kar je več kot nekje zasluži direktor. Vse to na vaš račun in račun stagniranja ali celo nazadovanja zasebnega sektorja. Zakon bi urejal skupne temelje plačnega sistema, torej določbe, ki bi veljale za vse zaposlene v javnem sektorju od plačne lestvice, načina uvrščanja delovnih mest in nazivov v plačne razrede, razpona za uvrščanje delovnih mest v plačne razrede, načina določitve osnovne plače do napredovanja in dodatkov za delovno uspešnost.
Kljub zavedanju, da nas je vse prizadela energetska draginja, inflacija in občutne podražitve, nekako ne moremo sočustvovati z javnimi uslužbenci, ki tarnajo, da imajo prenizke plače, sploh ko smo večkrat videli, da so njihove plače – najmanj zelo spodobne, če že ne zelo dobre, še posebej, če jih primerjamo s plačami v zasebnem sektorju. Z omembo, da je tudi delo v zasebnem sektorju precej bolj neusmiljeno kot delo v javnem sektorju – z vidika konkurenčnosti. Pa je javni sektor stavkal, Golobova vlada pa po poročanju STA ni bila ravnodušna z davkoplačevalskim denarjem. Najvišja plača v javnem sektorju bo namreč znašala 8.465 evrov bruto. Ob tem pa spomnimo, da so med javnimi zaposlenimi tudi uslužbenci iz novih ministrstev, za katere je Golobova vlada trdila, “da davkoplačevalce ne bodo nič stali”.
Predlog novega zakona o skupnih temeljih plačnega sistema javnega sektorja z novo plačno lestvico naj bi v zakonodajni postopek vložili najkasneje julija, da bi se ta lahko uveljavil s 1. januarjem 2024. Izhodiščni plačni razredi delovnih mest in nazivov iz spodnje tretjine plačne lestvice naj bi se na novo plačno lestvico praviloma prevedli s 1. januarjem 2025, ostali plačni razredi pa leto kasneje. Predlagana plačna lestvica bi imela 67 plačnih razredov, razpon med plačnimi razredi, sedaj približno 4-odstoten, bi znašal tri odstotke. Novi prvi plačni razred, sedaj 12., 13. in 14., bi določili v višini minimalne plače v januarju 2023. Če je minimalna bruto plača okoli 1.203 evre, bi torej osnovna plača v najvišjem plačnem razredu znašala okoli 8.465 evrov bruto.
Višji plačni razred za redke kompetence in hitrejše napredovanje
Orientacijska delovna mesta v kolektivni pogodbi za javni sektor bi ukinili, načelo primerljivosti pa bi zato v prenovljenem sistemu uveljavili znotraj plačnih stebrov. Pri določitvi osnovne plače izhodišča med drugim predlagajo dodatno možnost začasnega povišanja plače za pet plačnih razredov zaradi vodenja projekta, delovne skupine ali drugih začasno zahtevnejših nalog. Izhodišča pri prenovi sistema napredovanja predvidevajo zmanjšanje pomena senioritete v veljavnem sistemu. Ob tem bi omogočili hitrejše napredovanje v začetku kariere, ukinili bi napredovanje na podlagi ocen. Po predlogu vlade bi združili redno delovno uspešnost in povečan obseg dela.
Javni sektor si je torej “izstavkal” precej višje plače, kot si jih dejansko zasluži. In to je dejstvo – sploh ko za primerjavo vzamemo nekoga, ki dela v zasebnem sektorju. Ne le, da morajo za razliko od javnih uslužbencev sami poskrbeti zase, tudi enormno več truda je treba vložiti, da sploh lahko ohranijo delovno mesto zaradi konkurenčnosti na trgu. Poleg nujnih kompetenc ima delavec v zasebnem sektorju še druga znanja, ki jih pri delu uporablja, saj je njegovo znanje in iznajdljivost ključnega pomena pri zadržanju službe. Da ne omenjamo ostalih bonitet in nadomestil, ki jih javni uslužbenci imajo, od bolniških odsotnosti naprej, ki samostojnim podjetnikom ne pripada. Vsak delavec v zasebnem sektorju dela ne le enkrat, ampak tudi dvakrat ali trikrat več, pa vendar je Golobova vlada nanje pozabila oziroma jih je arogatno zapostavila s tem, ko je dobesedno privilegirala javne uslužbence še bolj kot doslej. In to na račun davkoplačevalskega denarja.
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so še nedavno poudarili, da bo letošnje leto, ko se zaradi energetske krize obeta bistveno nižja gospodarska rast kot lani, zelo nestabilno. Višanje minimalne plače, vedno večje obdavčitve so že močno prizadele gospodarski sektor, ki je ključnega pomena za ohranjanje blaginje države, vendar se Golobova vlada na to ne ozira. Seveda, najlažje je razmetavati z denarjem državljanov in državljank, hkrati pa jim prodajati zgodbo o boljši prihodnosti.
