Piše: Sara Kovač (Nova24TV.si)
Iz kabineta predsednika vlade dr. Roberta Goloba so sporočili, da se bodo danes člani vlade in koalicijski poslanci zbrali z namenom, da se posvetijo razpravi o spremembah na področju davčnega in šolskega sistema. Kot kaže, pa bodo, kot je pri socialistih tudi v navadi, zopet iskali vire do naših denarnic. Koalicijski partnerji naj bi namreč poskušali doseči soglasja o iskanju novih davčnih virov.
Medtem ko vlada Roberta Goloba pozablja na stiske državljank in državljanov, ki jih je prinesla kriza, je polna sanjarij, kakšne “veličastne” projekte vse bi si zamislila. Ker pa pri tem pozablja, da davkoplačevalskega denarja ni v izobilju, razmišlja, na katere načine bi državljane še dodatno obremenila.
Že večkrat je bilo slišati, da naj bi letošnje leto predstavljajo leto reform. Ni prvič, da se na Brdu pri Kranju odvija koalicijski sestanek. Ta se je namreč že odvijal dvakrat, ko so obravnavali izhodišča zdravstvene reforme in reformo plačnega sistema. Dorečenega pa seveda nič bilo konkretnega. Še posebej je duhove burilo srečanje, kjer so populistično ugotavljali, da ima slovenski zdravstveni sistem težave in da Strateški svet za zdravstvo pričenja aktivno delovati. Tako premier kot minister za zdravje Danijel Bešič Loredan sta namreč operirala s podatki in dejstvi 120 strani dolge “analize”, ki pa so dejansko javno dostopni vsem, ki se za področje zanimajo. Bivši minister za zdravje Samo Fakin je v Odmevih pojasnil, da je podatke nekdo pač za lastne potrebe zbral skupaj, to pa se je v novi svetleči embalaži prodajalo naprej kot nekaj veličastnega.
Na drugem srečanju so imeli sicer na dnevnem redu obravnavo izhodišč štirih reform, a jim sploh ni uspelo obdelati vseh, obstali so pri reformi, ki zelo buri duhove – plačni sistem v javnem sektorju in stanovanjska politika. Davčna in šolska reforma sta tako morali počakati do danes. Zaključki, ki so bili po srečanju predstavljeni na novinarski konferenci, niso šli v detajle, predstavljena so bila namreč le dogovorjena izhodišča. O natančnejših ukrepih in številkah ravno tako niso želeli govoriti. V koaliciji pa so se strinjali z že dlje znanim dejstvom, da enotnega sistema že dolgo ni več. Marsikoga je zmotilo, ko je potem minister Luka Mesec pojasnil, da bo napovedana plačna reforma v javnem sektorju državo stala kar 800 milijonov evrov, saj je jasno, da bodo izboljšanje čutili le nekateri javni uslužbenci. Omenil pa je tudi, da se bo treba skozi davčno reformo pogovoriti o tem, koliko davkov smo pripravljeni plačevati in kako naj se ta denar skozi proračun porablja.
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič in minister za finance Klemen Boštjančič (Foto: STA)
Prilivov v proračun ne bo od teh ljudi, ki so tukaj in se jih že sedaj izčrpava do konca
O davčni reformi, ki se je bodo lotili danes, je bilo s strani strank koalicije govora že pred samimi volitvami. “Vlada bo predlog davčne reforme predstavila sredi marca, šla pa bo v smeri, da bodo bistveno bolj premožni za svoje premoženje pošteno plačali davke,” je prejšnji mesec zatrdil predsednik vlade Robert Golob. Spomnimo. Nekdanji direktor Fursa mag. Ivan Simič, ki velja za najboljšega poznavalca davčne zakonodaje v Sloveniji, je med gostovanjem v oddaji Arena na RTVS pojasnil, da v tej Golobovi izjavi vidi več pomanjkljivosti. Bogati namreč po njegovih besedah že danes plačujejo dosti večje davke. Simič je izrazil prepričanje, da je napačno, ker predsednik vlade ni podal definicije, kdo je bogat. “Potrebno je povedati, ali je bogat tisti, ki ima plačo 3 tisoč bruto, ali je bogat tisti, ki je podedoval, potem ko so njegovim predhodnikom leta 1945 odvzeli celo vrsto premoženja, pa ga je končno uspel od leta 1991 do leta 2020 dobiti nazaj, pa ima danes veliko premoženja.”
Simič meni, da se moramo zavedati, da so v Sloveniji bolj ali manj ostali tisti, ki imajo dobre plačane službe. S tem pa plačajo visoke zneske davkov. “Pri nas je dohodnina progresivna. Velikokrat sem že povedal, da je pri 1000 bruto in 6000 bruto razlika v plačilu dohodnine 18,5-krat. Toliko več torej plača tisti, ki ima toliko večjo plačo. Iz tega razloga mislim, da takšne izjave niso primerne za današnji trenutek. Ko greš računat, da enemu menedžerju, ki ima 30 tisoč bruto plače, v Sloveniji ostane 12.900, v Srbiji pa 26.200 evrov. Normalno, da bodo menedžerji šli z delovno silo tja oziroma bodo tam zaposlili tamkajšnjo delovno silo, ki ima nižje stroške življenja in s tem tudi nižje plače,” je ponazoril konkretno in povedal, da tukaj ne znamo razmišljati. Mi po njegovih besedah potrebujemo prilive v proračun, a prilivov v proračun se ne bo dobilo od teh ljudi, ki so tukaj in se jih že sedaj izčrpava do konca. “Mi potrebujemo dodatne, nove davčne zavezance,” je bil jasen.
Danes ni pričakovati konkretnih rešitev
Po poročanju Siola danes ni pričakovati konkretnejših rešitev, ki naj bi jih prinesla davčna reforma. Tam naj bi se namreč seznanili z analizo stanja, želeli pa naj bi si tudi določiti časovnico. Podrobnosti reforme zaenkrat še niso znane. Ker pa je jasno, da bodo povsem po socialistično iskali vire do naših denarnic, je jasno, da marsikoga skrbi, česa vse se bodo domislili tokrat. Še posebej potem, ko so poskrbeli za to, da so bile odpravljene davčne spremembe, sprejete v času Janševe vlade in so vsem prinašale višje plače. Po Simičevih besedah, ko nekdo reče, da se bo obdavčilo premoženje, je treba najprej videti, zakaj ima nekdo premoženje. “Je nekdo, ki je celo življenje varčeval? Imamo nekoga, ki celo življenje varčuje, drugega, ki zapravlja. Sedaj bo pa nekdo, ki je celo življenje varčeval, še dodatno obdavčen?!” V primeru davka na premoženje opozarja, da se tukaj ne sme postaviti previsokega odstotka, ki se določi na nepremičnino. “Ne da postaviš neke visoke meje, govori se o enem odstotku. Nekje 0,3–0,5 odstotka bi bilo sprejemljivo. Vse drugo pa ne,” je dejal.
