Piše: Sara Kovač (Nova24tv)
Prehrambna in energetska draginja že trka na vrata, vlada Roberta Goloba pa si je vzela kar nekaj časa za pripravo na sprejem enostavnih ukrepov za preprečevanje draginje energentov in ostalega. Še posebej, če upoštevamo, da je vlada Janeza Janše v slabem mesecu od nastopa že sprejela zajeten prvi protikoronski paket, namenjen zmanjševanju posledic na račun epidemije koronavirusa. Na sredini težko pričakovani vladni konferenci pa je bilo predstavljenih le več manjših ukrepov, med katerimi so bili regulacija maloprodajnih cen bencina in dizla. Ostali ukrepi bodo sledili konec tega meseca in julija. Je Golobova vlada že pri vprašanju draginje stopila v prevelike čevlje?
“Prihodnji teden bodo najprej na vrsti omilitveni ukrepi, potem sledijo razgovori s trgovci za živila. Za to bomo potrebovali vsaj 14 dni, da pridemo do neke rešitve, ki jo bomo lahko izpeljali in predstavili javnosti,” je na vladni konferenci napovedal premier Robert Golob in dodal, bodo za tem naslovili elektriko in zemeljski plin. Po Golobovih besedah naj bi elektrika prišla na vrsto nekje v prvem tednu julija, v drugem ali tretjem tednu julija pa ogrevanje in zemeljski plin. S tem si je vzel kar precej časa za vprašanja, ki ne terjajo veliko izračunov in usklajevanj. Kako bi bilo šele ob začetku epidemije, ko so vladale izredne razmere, je drugo vprašanje, toda Marjan Šarec je iz strahu odstopil, vlada Janeza Janše pa je celotno krizo opravila zelo dobro, kar je na koncu rezultiralo tudi v izjemnih gospodarskih uspehih.
V ponedeljek je predsednik vlade ob obisku Maribora dejal, da bodo do konca meseca pripravljeni ukrepi za blažitev draginje, nato pa bo sledila njihova izvedba tudi v praksi. Kot kaže, ni imel v mislih celostnega paketa reševanja draginje, saj bo potrebno na marsikatere prepotrebne ukrepe še počakati. Z 21. junijem tako stopajo v veljavo nova pravila za oblikovanje cen na bencinskih servisih, čeprav je sam Golob še v predvolilnem času zagovarjal stališče, da se cen pogonskih goriv ne bi smelo regulirati. Ker pa na avtocestah država v ceno ne bo posegala, to pomeni, da bomo točili dražje gorivo, je ekonomist Matej Lahovnik z začudenjem komentiral, da bo očitno prvi ukrep proti draginji podražitev goriv?! “Do danes nisem vedel, da se da proti inflaciji boriti z dvigom cen,” je še dodal.
Foto: STA
Prvi PKP je vseboval mnoge koristne rešitve na socialnem področju
Natanko enaindvajset dni je prejšnja vlada potrebovala za pripravo najobsežnejšega paketa pomoči v zgodovini Slovenije. Natančneje, 3 milijarde evrov je bilo namenjenih za ohranjanje delovnih mest, gospodarstva in blaginje. Prvi sveženj ukrepov je vseboval mnoge koristne rešitve na socialnem področju. Na tem mestu so se fokusirali na status delavcev, ki niso delali zaradi “višje sile”, in na nadomestilo za brezposelnost od prvega dneva nezaposlenosti dalje.
Država je delodajalcem povrnila izplačana nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, za delavce, ki so jih delodajalci zaradi razmer na trgu napotili na začasno čakanje na delo, pa je to povrnila država. Vlada je poskrbela tudi za tiste zaposlene, ki so morali zaradi varstva otrok ostati doma. Šole in vrtci so bili namreč tako kot drugje po svetu namreč zaprti, druga oblika varstva pa ni bila izvedljiva ali pa je bil prihod na delo onemogočen zaradi ustavitve javnega prevoza. Takšnim je vlada zagotovila upravičenost do 80 odstotkov nadomestila plače. Nobeno od omenjenih nadomestil ni smelo biti nižje od minimalne bruto plače, s čimer je skušala vlada dodatno zajeziti posledice epidemije novega koronavirusa za vse tiste z najnižjimi plačami.
Predsedniki nekdanjih koalicijskih strank (od leve proti desni): Zdravko Počivalšek (SMC), Aleksandra Pivec (Desus), Janez Janša (SDS) in Matej Tonin (NSi) (Montaža: Matic Štojs Lomovšek)
Vladi Janeza Janše je na račun sprejemanja vrste protikoronskih paketov uspelo dokazati, da je tudi v času največje krize mogoče dosegati odlične gospodarske rezultate. Ukrepi so privedli do tega, da je Slovenija zabeležila rekordno nizko brezposelnost, podjetja pa so se soočila s težavo, kako dobiti zaposlene. Tri bonitetne hiše Standard&Poor, Fitch in DBRS so nam v času koronakrize večkrat potrdile boniteto Slovenije. Moody jo je oktobra 2020 celo zvišal. Slovenija se je v mandatu prejšnje vlade dvakrat zadolžila po negativni obrestni meri, kar pomeni, da so nam upniki plačali za to, da hranimo njihov denar. Ker pa je razbremenitev plač, ki je bila sprejeta z zakonom o dohodnini, pomembna za nadaljevanje trenda, ta vlada pa razbremenitvi nasprotuje, se poraja vprašanje, kako bo naprej.
Ker je bilo že pred volitvami jasno, da nas na račun vojne v Ukrajini čakajo težki časi, ko bo potrebno odločno in pravočasno ukrepanje, ne čudi, da so bili gospodarstveniki in ekonomisti enotni, da si želijo podobnega dela, ki ga je pokazala vlada Janeza Janše. S tem, ko se je Goloba vlada odločila, da proti draginji ukrepa tako, da podraži gorivo, je nedvomno presenetila marsikoga. Pa ne pozitivno, saj se že tako ali tako soočamo s podražitvijo elektrike in ogrevanja, da o vrtoglavih cenah hrane ne govorimo
