Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Primerjavi z zadnjimi volitvami, ker je ta vidik pomemben, običajno prikažejo pri objavah raziskav javnega mnenja mediji na Zahodu.
Pri nas pa te primerjave presenetljivo zadnja leta skoraj ne najdete v največjih medijih, ki objavljajo rezultate meritev. Ni težko ugotoviti, zakaj. Ta primerjava namreč kaže katastrofo za vladne stranke. Za Svoboda Roberta Goloba in Levico Aste Vrečko in Luke Meseca celo popoln polomom. Rahlo bolje se, ko gre za vladne stranke, odreže le SD Matjaža Hana. Svobodi se je delež po tej primerjavi iz 34,5 na 22,3 odstotka dramatično znižal celo, če ne upoštevamo, da se je po zadnjih volitvah še združila z LMŠ in SAB. Sicer bi se jih iz 40,78 na 22,3 odstotka. Kar je že skoraj prepolovitev. Levica pa s tremi odstotki ta teden celo v državni zbor ne bi prišla in to niti v koaliciji z Vesno, katerih deležev na zadnjih volitvah v primerjavi tudi ne upoštevam, sicer bi bil polom še hujši:

Edina stranka iz koalicije, ki se relativno dobro drži, je SD, ki je svoj delež rahlo popravila. A ob tem velja upoštevati, da je na zadnjih volitvah doživela hud polom. Je pa po meritvi Mediane za POP TV ta teden na tretjem mestu, na volitvah pa je bila na četrtem za NSi Jerneja Vrtovca, ki v primerjavi s prejšnjimi volitvami tudi rahlo izgublja. Opozicijske vloge ob slabi vladi NSi ni izkoristila, bi lahko sklepali. Verjetno zaradi tega, ker je, ko jo je vodil Matej Tonin, po tihem paktirala z vladnimi strankami, ker niso računali na tak polom vladnih strank v nekaj letih. Pa poskušali so zadržati položaje v državnem gospodarstvu, kjer je Golob izvajal čistke in se okrepiti proti konkurentu na desni, to je SDS.
Težave Svobode in Levice so najbolj vnovčile ob SDS Janeza Janše majhne in nove stranke. Demokrati Anžeta Logarja so poskočili takoj za SD, Resni.ca Zorana Stevanovića bi prišla v državni zbor, Prerod Vladimirja Prebiliča pa je tik pod pragom.
Prikaz za vse stranke v primerjavi s prejšnjimi volitvami, je takšen:

Še dodatna težava ob manipulacijah pri prikazovanju rezultatov je, da tudi meritvam javnega mnenja samim ne smemo verjeti, ker so močno zgrešile napovedi pred obema zadnjima referendumoma in na evropskih volitvah. Vsakič so močno precenili vladno stran.
Če preračunamo rezultate zadnje meritve Mediana v deleže v parlamentu, nam to pokaže, da bi sedanja vladna koalicija močno izgubila volitve, ki jih je pred skoraj štirimi leti odločno dobila. Prevrat je velikanski. Vlade ne bi mogli sestaviti niti, če bi v koalicijo vključili Resni.co, ki je sicer stranka, ki sodi na skrajno levo in desno hkrati. Kot je znano, je nekdanji policist Stevanović, ki je bil v preteklosti funkcionar SNS, podpisal izjavo, da ne bo šel nikoli v koalicijo z Janezom Janšo, kar ga avtomatično kaže kot del kompozicije zdaj vladajočih strank. Hkrati pa zastopa tudi precej populističnih protivladnih stališč in se poskuša prikazati kot alternativa zdaj vladajočim in ne rezervno kolo. Denimo, ukinil bi RTV prispevek. No, dejansko bi vse plačal iz državnega proračuna. S skrajno levico in deloma vlado pa ga povezuje naklonjenost Rusiji Vladimirja Putina, ko ta vojaško napada Ukrajino, z zavzemanjem za nadaljevanje kršenja zavez naše države v EU in Natu na obrambnem področju v času, ki je še posebej na Balkanu tudi izjemno tvegan zaradi ambicij Kremlja, da bi razširil svoj imperij in vpliv.

V grafikah in članku v Spletnem časopisu so deleži podpore strankam preračunani tako, da so upoštevani le za stranke opredeljeni volivci. To omogoča primerjavo z volitvami in med raziskavami. Med opredeljene za stranke štejem tudi izbiro “druge” stranke. To so praviloma tiste, ki anketiranim niso ponujene, se jih pa sami spomnijo. Pri prikazu razdelitve parlamenta je uporabljen dodatnem odstotkovni preračun, ki ne kaže razmerja delitve sedežev, tega natančno namreč tudi ni mogoče izračunati iz raziskav javnega mnenja.


