Piše: Vida Kocjan
Primer Romane Pajenk, nekdanje predsednice uprave Probanke in njene solastnice ter Kučanove finančnice, je ena ključnih zgodb, ki razkriva velika neskladja v slovenskem pravosodju.
Gre za afero, ki sega od propada Probanke do sodnih razpletov, kjer se je potrdilo, da so posamezniki v tranzicijskih omrežjih zaščiteni pred odgovornostjo, medtem ko je po drugi strani sistem neusmiljen do običajnih državljanov. Pajenkova je bila šele zdaj obsojena (pravzaprav se je pogodila za t. i. družbeno koristno delo), vendar le za slabih 10 milijonov evrov danih nezakonitih posojil.
Probanka – manjša zasebna banka
Probanka je bila ena manjših zasebnih slovenskih bank, ki se je med finančno krizo zaradi slabih poslovnih odločitev znašla v likvidaciji. Financirali so vrsto propadlih prevzemov, od Merkurja do Viatorja & Vektorja, za katerimi so davkoplačevalcem ostali visoki dolgovi. Financirali so projekte od Slovenije prek Bolgarije do Ukrajine. Praviloma je šlo samo za drage nakupe zemljišč – kam so šle milijonske razlike v ceni, v mnogih primerih ni jasno. Vodilni Probanke pa so kreditirali tudi lastni menedžerski prevzem. Hkrati so izdatno financirali še prevzeme Tomaža Ročnika – brata predsednice uprave Probanke Romane Pajenk. Samo Ročnikovo lastniško omrežje je na koncu pustilo za seboj blizu 100 milijonov evrov dolgov.
Bančna luknja Probanke je po različnih virih znašala približno 176 milijonov evrov, kar je bil znesek, potreben za dokapitalizacijo s strani države. Poleg Probanke je bila v sanacijo vključena tudi Factor banka, še ena t. i. tajkunska banka. Skupni strošek t. i. slovenskega bančnega sistema oziroma tajkunov pa je bil okoli 5 milijard evrov.
Probanka je tako postala simbol slabega upravljanja, vprašljivega kreditiranja in neustreznega nadzora regulatorjev. Banka je bila likvidirana pred desetimi leti, zahvaljujoč tudi Alenki Bratušek, takratni predsednici vlade. Bratuškova je poskrbela, da je bila Probanka prenesena v državno breme, njeni dolgovi pa so padli na pleča državljanov. Odgovornosti za veliko bančno luknjo doslej ni prevzel nihče in tudi nič ne kaže, da bi se to zgodilo. Nasprotno – glavni akterji so po desetih letih domala nagrajeni za svoje početje.
Romana Pajenk, ki je vodila Probanko, je bila nato sicer obtožena nezakonitih praks pri upravljanju banke, kar je posledično vodilo k njenemu propadu. Po trditvah tožilstva je bilo vodenje banke močno odvisno od interesov političnih omrežij, ki so v tistem času krojila gospodarsko sliko Slovenije. Vendar pa Pajenkova za to ne bo odgovarjala, četudi je skupaj s svojimi sodelavci pred dnevi priznala sporno in nezakonito kreditiranje, za več kot devet milijonov evrov vrednega oškodovanja pa so bili krivci kaznovali le z delom v družbeno korist.
Priznali zlorabo položaja, kazen pa?
Romana Pajenk, njena takratna člana uprave Vito Verstovšek in Milana Lah ter eden od direktorjev Peter Lobnik, ki ga je Pajenkova občasno pooblastila za zastopanje, so v začetku decembra sklenili sporazume s tožilstvom in priznali očitke o zlorabi položaja, potem ko so bili vsi, razen Verstovška, v preteklosti že obsojeni za različna kazniva dejanja: za zlorabo položaja ali poslovne goljufije v povezavi s propadlo mariborsko banko.
Obtožnica, ki jo je zastopal specializirani tožilec Luka Moljk (znan iz t. i. primera Patria dva, Janeza Janše in primera Trenta), jih je bremenila zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti v sostorilstvu, potem ko so v letih 2008 in 2009 odobrili več kreditov finančnima skladoma Medaljon in Zlata moneta, ki sta pripadala prav krogu ljudi okoli banke in z njo povezanih družb.
Medaljonu so tako s petimi krediti pridobili veliko premoženjsko korist v višini skoraj šest milijonov evrov, Zlati moneti pa s prav tako petimi krediti 3,67 milijona evrov, čeprav nobena od obeh družb ni izpolnjevala pogojev za pridobitev posojil, ta pa tudi niso bila ustrezno zavarovana. Posojila banki, ki je bila pozneje prenesena na slabo banko in nato likvidirana, niso bila nikoli povrnjena.
Vsi štirje obtoženi so bili v zameno za priznanje obsojeni na zaporne kazni, ki pa jim jih ne bo treba odslužiti, če bodo v treh letih opravili družbenokoristno delo. Ker je sodeloval pri vseh desetih kreditih, je bil Verstovšek obsojen na najvišjo kazen leto in dva meseca zapora oziroma na 840 ur dela, Pajenkova in Peter Lobnik sta bila obsojena na leto in mesec dni zapora oziroma na 780 ur družbenokoristnega dela, Milana Lah pa je bila za sodelovanje pri enem kreditu obsojena na štiri mesece zapora oziroma 240 ur družbenokoristnega dela.
Lahova je bila že konec novembra na podobno alternativno kazen obsojena tudi zaradi kreditiranja Avtotehne in družbe CPL, kjer so prav tako obtoženi Pajenkova in Verstovšek, pa tudi nekdanji izvršni direktor družbe CPL Alojzij Kramljak. Nekdanji prvi mož Avtotehne Jordan Kocjančič je priznal očitke za pomoč pri zlorabi položaja, sodišče pa ga je obsodilo na leto dni pogojnega zapora in 10.000 evrov denarne kazni, preostalo trojico pa predobravnavni naroki še čakajo.
Vloga Romane Pajenk in njene povezave
Pajenkova ni bila le lastnica in direktorica te zasebne banke, temveč tudi del širšega omrežja vplivnih posameznikov, ki so imeli dostop do ugodnih kreditov in finančnih virov. Njeno ime je bilo povezano z omrežjem Foruma 21. Pravzaprav je Pajenkova veljala za glavno bančnico tega Kučanovega foruma. Sodelovala je z vplivnimi akterji slovenske tranzicije, vključno z Milanom Kučanom. Prav ta politična povezava pa je pripomogla k njeni blažji sodni obravnavi.
Privilegij za elite, dvojna merila sodstva
Slovensko sodstvo je v primeru Romane Pajenk sicer sprožilo postopek, ki pa je trajal predolgo in se je končal z razmeroma blago sankcijo. Sodni postopek proti Pajenkovi pa je razkril številne procesne pomanjkljivosti, ali kot je dejal eden od pravnih strokovnjakov: “Primer Pajenkove razkriva sistemsko pristranost slovenskega sodstva, kjer vplivni posamezniki s političnimi povezavami uživajo privilegiran položaj”.
Slovensko sodstvo se v primerih, povezanih z gospodarskim kriminalom, pogosto sooča z očitki o dvojnem pristopu. Medtem ko se odločitve o običajnih državljanih, ki se znajdejo v dolžniških težavah, obravnavajo brezkompromisno, je v primerih gospodarskih elit opaziti dolgotrajne postopke, pomanjkanje dokazov in pogosto tudi zastaranje primerov.
Vpliv Foruma 21
Forum 21, čigar soustanovitelj je Milan Kučan, je bil pogosto tarča kritik kot institucija, kjer se prepletajo politični in gospodarski interesi. Pajenkova je bila aktivna članica foruma, kar poraja vprašanja o tem, ali so te povezave vplivale na njeno obravnavo. Zakaj je tako, je pojasnil eden od ekonomskih analitikov: “Slovenija še vedno ni opravila tranzicije od omrežij, ki krojijo gospodarsko in politično sliko, in to se jasno odraža v primerih, kot je Pajenkova.”
Kljub prepričljivim dokazom o zlorabi položaja so bili Pajenkova in njeni sodelavci obsojeni samo na pogojne kazni in družbenokoristno delo. V zameno za priznanje krivde so se izognili zapornim kaznim, kar sproža vprašanja o učinkovitosti in pravičnosti sodnega sistema. Pri tem je Pajenkova prejela le pogojno zaporno kazen eno leto in enajst mesecev.
