Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
330.000 evrov bo ministrstvo za kulturo letos porabilo za podarjanje Prešernovih nagrad.
Tako so mi iz ministrstva za kulturo odgovorili na vprašanje, kolikšne stroške načrtujejo za delovanja Prešernovega sklada, ki deluje v okviru ministrstva, upravni odbor pa vodi kandidatka Levice na evropskih volitvah Zdenka Badovinac. Plačujemo to vsi davkoplačevalci.
Za pojasnilo o stroških za vsakoletno podeljevanje nagrad na prireditvi v Cankarjevem domu, kjer se zbere državna kulturna in politična smetana, sem prosil zaradi referenduma, na katerem bomo 11. maja odločali, ali bo tem nagrajencem sklada, ki deluje v okviru ministrstva za ulturo, avtomatično pripadal dodatek, ki jim bo zagotavljal najvišjo dosmrtno pokojnino, ki trenutno znaša čez tri tisoč evrov neto mesečno. Znesek državnega doplačila bi za posamezne nagrajence lahko presegel skupno letno vsoto za izbiranje nagrajencev, slavnostno podelitev in znesek vseh nagrad. Po veljavnem zakonu še iz časov socializma pokojninske dodatke lahko izjemoma dodeli vlada, ni pa v zakonu avtomatizma (in iztožljivosti), kr so poslanci Svobode, SD in Levica zdaj uzakonili. V zadnjih dveh desetletjih so vlade v seštevku dodelile le okoli dve desetini nagrad. Je pa v zadnjih sedmih letih podobne dodatke dobilo še sto nekdanjih športnikov in športnih delavcev, kjer so avtomatično dodeljevanje privilegija uzakonili leta 2017 na predlog poslanca Petra Vilfana (bil je poslanec PS, SAB in DeSUS), ki je s tem sam sebi zagotovil tri tisoč evrov neto mesečne pokojnine.
Nagrajenci Prešernovega sklada bi, če novosti ne ustavi referendum, dobili nekaj nižji dodatek od Prešernovih nagrajencev in sicer v višini polovice razlike med njihovo zasluženo pokojnino in tem najvišjim zneskom. Tudi pri športnikih ne dobijo vsi najvišjega dodatka. Zadnji so letos “športne” dodatke k zasluženim pokojninam dobili Tomo Česen (85 odstotkov), Janez Hudej (70 odstotkov) in Jernej Abramovič (90 odstotkov). Točna vsota privilegija ni določljiva, ker zakon tudi tam določa, da jim pripada delež doplačila med zasluženo pokojnino in najvišjo, ki je več kot tri tisoč evrov neto. Kakšno pokojnino je kdo zaslužil, kar bi omogočalo točen izračun, pa ne vemo. Zakon iz časa socializma je bil bolj določen in manj ugoden, ker je določal delež od najvišje pokojnine in ne od razlike med najvišjo in zasluženo.
Celoten odgovor ministrstva za kulturo, koliko je lani stalo državno nagrajevanje umetnikov ministrstvo za kulturo in kakšne stroške načrtujejo za letos, je bil takšen:
“Za delovanje Prešernovega sklada je bilo v letu 2024 namenjenih 210.660,62 evrov. Za Prešernovi nagradi in nagrade Prešernovega sklada je bilo namenjenih 120.000 evrov, preostala sredstva pa v večji meri za organizacijo državne proslave ob kulturnem prazniku 8. februarja. Sicer pa so v ta znesek poleg nagrad za Prešernove nagrajence in nagrajence Prešernovega sklada ter za državno proslavo ob kulturnem prazniku, všteta še sredstva namenjena za delovanje Upravnega odbora Prešernovega sklada in strokovnih komisij ter drugi administrativni stroški. Za leto 2025 je za Prešernov sklad predvidenih 330.000 evrov.”
Prešernovi nagrajenci, vsako leto sta dva, prejmejo po 30.000 evrov nagrade, nagrajenci Prešernovega sklada, ki jih je šest, pa po deset tisoč, skupaj je to 120.000 evrov. Iz vlade so zagotovili, da so bile nagrade letos izplačane v enaki višini kot lani, krepko višji pa bodo torej letos drugi stroški, ki jih je bilo lani dobrih 90.661 evrov, letos pa jih bo 210.000 evrov. Zakaj takšno precej astronomsko povišanje, ni povsem jasno. Postavke o teh nagradah finančno v proračunu, ki ga v DZ potrjujejo poslanci, niso prikazane in v parlamentu o njih ni bilo razprave.
Niso pa to še vsi stroški, ki jih ima država z nagrajevanjem umetnikom. Neposreden prenos podelitve nagrad zagotavlja RTV Slovenija, ki jo plačujemo s prispevkom.
