Premier Golob vzpostavlja paradržavno policijo – mu lahko uspe?

Piše: Anamarija Novak

Medtem ko je Holding slovenske elektrarne prevzela poročna priča samega premierja Roberta Goloba in ga dokapitalizirala s pol milijarde evrov, pa se v Golobovi koaliciji kažejo prve resne razpoke zaradi hudih razhajanj med premierjem in vrhom policije. Tatjana Bobnar je že odstopila s funkcije notranje ministrice.

Sestanek predsednika vlade Roberta Goloba z ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar je prinesel odstop Bobnarjeve s politične funkcije in javno objavo poročila v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava. Premier je sicer pred tem zatrjeval, da pojasnila Lindava ne potrjujejo izjav ministrice za notranje zadeve glede politizacije policije, a vsebina poročila priča nasprotno. In namesto pojasnil zdaj premier hiti s postopkom pri odstopu Bobnarjeve, da bi ta zgodba čim hitreje izginila iz medijev.

Bobnarjeva premalo “čistila”

Notranja ministrica v odhajanju Tatjana Bobnar med razlogi za napovedani odstop navaja, da premier Robert Golob ni želel potrditi članov njene ekipe. Zavrnil je predlog za imenovanje šefa policije Boštjana Lindava na to funkcijo s polnim mandatom, povrnitev zaupanja pa naj bi pogojeval tudi z “odpustitvijo določene osebe iz policije”, je razkrila. Ministrica je o imenovanju Lindava na mesto generalnega direktorja policije s polnim mandatom s premierjem Golobom govorila že 10. novembra letos in takrat se je Golob nedvoumno izrazil, naj ga niti ne predlaga za polni mandat, saj da ni izpolnil pričakovanj in ni “očistil policije”, je prejšnji četrtek v izjavi za medije po zasedanju notranjih ministrov v Bruslju zatrdila Bobnarjeva. Golob naj bi bil ob tem tudi predlagal, da s podaljšanjem statusa v. d. generalnega direktorja Lindav dobi še eno tako imenovano poskusno dobo.

Prav tako na dnevni red vlade ni bil uvrščen predlog Bobnarjeve za imenovanje Slavka Koroša na mesto generalnega direktorja direktorata za policijo in druge varnostne naloge s polnim mandatom, in sicer s pojasnilom, da bi “morda na tem mestu želel imeti koga drugega”. Tak predlog je Bobnarjeva zavrnila, danes pa je v izjavi za medije znova poudarila, da je Koroš vrhunski strokovnjak, ki je v tem tednu tudi predstavil ugotovitve izrednega nadzora ravnanja policije pri varovanju protestov v zadnjih dveh letih.

Po zaostritvi odnosov s premierjem Golobom pa je Bobnarjevi kot možnost za povrnitev zaupanja ponudil, da iz “policije odpusti določeno osebo”. Koga, notranja ministrica ne razkriva, je pa zatrdila, da ni šlo za osebo, ki bi bila kakorkoli povezana z ravnanjem na protestih ali kakorkoli ravnala nezakonito, prav tako ni dobila svojega položaja v mandatu vlade pod vodstvom prvaka SDS Janeza Janše. Očitno se je zameril nekomu iz krogov predsednika vlade. To je pravzaprav samo eden od pritiskov, ki kažejo tendenco politike po obvladovanju policije, je prepričana.

Bobnarjeva poročilo predala tožilstvu
Ob tem je spomnila, da si je vlada ob nastopu mandata zadala, da bo delovala strokovno. “Zavedam se, da sem na mestu ministrice za notranje zadeve, pa vendar sem v prvi vrsti – in to je predsednik vlade pri mojem imenovanju posebej izpostavljal – strokovnjakinja na tem področju,” je spomnila. Če ti najožje sodelavce določajo drugi, po ministričinem mnenju dela ni mogoče dobro opravljati, zato se njene poti z vlado razhajajo. Kot je še zatrdila, si je želela, da bi sodelovanje končali s pogovorom, a se je v javnosti pojavilo “toliko neupravičenih, nepoštenih insinuacij”, da sta se z Lindavom morala odzvati. “Čas vedno postavi vse stvari na svoje mesto in prepričana sem, da bo tako tudi v tem primeru,” je optimistična ministrica.

Odhajajoča ministrica Bobnarjeva je sicer že prejšnjo sredo premierju posredovala poročilo o političnih pritiskih in ga obvestila, da bo po vrnitvi s službene poti v Bruslju podala pisno odstopno izjavo, kar je potem tudi storila. Premier Golob je sicer njen odstop sprejel, odstopno izjavo Bobnarjeve poslal v DZ, za začasno vodjo notranjega ministrstva pa predlagal ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik. Omenjeno poročilo je Bobnarjeva, kot je dejala, posredovala tudi državnemu tožilstvu in Komisiji za preprečevanje korupcije. Bobnarjeva je še zatrdila, da bo svoje naloge do izbire novega vodstva notranjega ministrstva opravljala z vso odgovornostjo in se bo zavzemala, da bodo te opravljene zakonito, strokovno in učinkovito.

Treba je še povedati, da Bobnarjeva v svojem poročilu omenja tudi Vesno Vuković, nekdanjo novinarko, nazadnje portala Necenzurirano, Golobovo dolgoletno zaupnico še iz časa, ko je bila zaposlena kot novinarka časnika Dnevnik, zdaj pa piarovko Gibanja Svoboda. Bobnarjeva namreč v svojem poročilu eksplicitno navaja, naj bi Vukovićeva imela sezname ljudi, ki bi jih policija morala preiskovati.

Lindav bi moral vrniti Muženiča

Prav tako pa je policija prejšnji četrtek na svoji spletni strani objavila delno anonimizirano poročilo v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava o domnevnih političnih pritiskih, ki ga je od njega zahteval premier Robert Golob. Vpliv politike na delo policije se po njegovih navedbah kaže pri zahtevah po kadrovanju in razrešitvah določenih oseb mimo pravil.

Lindav je v daljšem zapisu s konkretnimi imeni, ki so bila v različici, poslani v javnost, anonimizirana, sklenil, da se okrnjenost neodvisnosti policije in vpliv politike na njeno delo kažeta predvsem pri zahtevah po kadrovanju in razreševanju določenih oseb mimo ustaljenih pravil in brez vednosti njihovega predstojnika. Že maja, ko se je s kandidatko za ministrico Tatjano Bobnar udeležil pogovora s tedanjim mandatarjem Golobom v prostorih poslanske skupine Gibanja Svoboda kot kandidat za generalnega direktorja policije, mu je Golob omenil, da je treba nekdanjega direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darka Muženiča čim prej prestaviti nazaj na to mesto.

Lindav in Bobnarjeva sta Golobu pojasnila, da to ni mogoče, saj Evropsko javno tožilstvo zoper Muženiča vodi preiskavo. Golob je odvrnil, da je tožilstvo treba pozvati, naj preiskavo čim prej konča, a sta mu sogovorca pojasnila, da policija za takšen poziv nima pristojnosti in bi to lahko bilo celo sporno, je zapisal Lindav. Golob je po njegovih navedbah dejal, da to razume, a vztrajal pri svojem. Ob koncu pogovora je Golob dejal, da je treba “čim prej nekaj narediti tudi s tistim tam dol, ki je direktor na mojem koncu”, je v poročilu zapisal Lindav. Z Bobnarjevo sta mu odgovorila: “To bomo pa še videli.”

Medklic za boljše razumevanje

Robert Golob je torej že kot mandatar (31. maja ob štirih popoldne) dokazano pritiskal na Tatjano Bobnar in Boštjana Lindava, takrat samo kandidata za generalnega direktorja policije, da morata na vrh NPU čim hitreje spraviti Darka Muženiča, saj naj bi se bal, tako Požareport, preiskave, povezane z Gen-I in Elektrom Ljubljana, ki je znana tudi kot “najbolj varovana skrivnost slovenske državne energetike”.

In si je zato na čelu NPU želel Muženiča. Šlo naj bi sicer za preiskavo, ki naj bi jo bilo med Janševo vlado odprlo državno tožilstvo, torej “politično levo” tožilstvo, Damir Črnčec pa naj bi bil Goloba prepričeval, da se takšna preiskava da ustaviti na NPU. Pri tem je tudi slišati, da bi Golob, če ne bi šel v politiko, že imel hišno preiskavo, je še zapisal Bojan Požar. Da je Golob del kriminalistične preiskave, je na Twitterju posredno potrdil tudi nekdanji državni sekretar za notranje zadeve Franc Kangler.

Lindava pri izhodu čakal moški

Po koncu pogovora je pri izhodu Lindava čakal moški, čigar ime je v poročilu anonimizirano. Po krajšem pogovoru mu je moški dejal, da je zadolžen za varovanje predsednika vlade, in mu s klicem posredoval svojo telefonsko številko. “Takrat je bilo tudi dogovorjeno, da se bo spremenila uredba o varovanju določenih oseb in objektov,” je zapisal Lindav. Lindav je na poznejših sestankih glede te uredbe zagovarjal stališče stroke o enoviti urejenosti varovanja varovanih oseb, čemur je neimenovani moški nasprotoval in se skliceval na svoje izkušnje iz časa, ko je varoval nekdanjega predsednika vlade Janeza Drnovška.

Lindav mu je poskušal pojasniti, da je v tistem času prihajalo do velikih trenj med službama in da bo takšna oblika varovanja operativno težko izvedljiva, saj Služba za varovanje predsednika vlade (SVPV) z omejenim številom ljudi ne bo mogla zagotavljati visokih varnostnih standardov, ki so postavljeni za varovanje predsednika vlade. Na enem od sestankov je neimenovana oseba Lindavu izrazila tudi “določena nerealna pričakovanja pri zagotavljanju pomoči, kot je npr. takojšnja zagotovitev helikopterskega prevoza”.

Kakšen teden kasneje pa ga je na mobilni telefon poklicala neimenovana oseba in ga obvestila o izbiri Roberta Kešperta za vodjo SVPV. To se mu zdi posebej neprimerno, saj oseba, ki ga je klicala, ni imela nobene formalne vloge v generalnem sekretariatu vlade. “Ne kot človek, še manj pa kot v. d. generalnega direktorja policije ne morem sprejeti tudi dejstva, da bo vodja SVPV kot sredstvo pritiska name uporabljal grožnje z obveščanjem predsednika vlade,” je navedel Lindav. Kešpert je namreč Lindava večkrat klical in mu omenil, da center za varovanje in zaščito (CVZ), ki deluje v okviru Generalne policijske uprave (GPU), ne sodeluje s SVPV in da policisti CVZ nanje izvajajo pritiske.

Lindav mu je zagotovil, da bo te navedbe preveril, zato je sklical delovni sestanek CVZ, na katerem je policistom povedal, da od njih pričakuje korektno sodelovanje s policisti SVPV in naj jim nudijo pomoč, ki jo ti potrebujejo. Nekaj dni po tem sestanku je Kešpert Lindava klical zadnjič in spet navajal probleme s CVZ, povezane s sodelovanjem in prenosom materialnih sredstev. V tem pogovoru mu je Kešpert dejal, da bo v primeru, če se bo to nadaljevalo, moral obvestiti predsednika vlade. Lindav mu je odvrnil, naj to naredi čim prej, sicer ga bo v nasprotnem obvestil sam. Lindav je še dodal, da ga je v času priprave tega poročila vodja kabineta predsednika vlade Petra Škofic obvestila, da se želi z njim sestati predsednik vlade. Lindav je pojasnil, da se je sestanka pripravljen udeležiti, a le v navzočnosti notranje ministrice, ki mu je neposredno nadrejena in ji odgovarja. Vodja kabineta mu je dejala, da mu želi Golob postaviti le nekaj vprašanj, Lindav pa je pojasnil, da takšno vabilo ni niti običajno niti primerno z vidika integritete funkcij predsednika vlade in generalnega direktorja policije.

Črnčec zanikal vpletenost

Na dogajanje se je na Twitterju odzval tudi državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec. Zapisal je, da je zdaj jasno, da ni vplival na delo policije. In zakaj se je sploh oglasil? Požareport je namreč pisal, da mu je sodelavec Tatjane Bobnar in visoki uslužbenec policije, ki želi ostati neimenovan, potrdil, naj bi bil glavni akter rušenja ministrice Damir Črnčec, državni sekretar na ministrstvu za obrambo. Že ko je bil v času vlade Marjana Šarca državni sekretar za nacionalno varnost, je Črnčec po navedbah tega vira Bobnarjevi, takrat generalni direktorici policije, nosil sezname oseb, ki jih mora zamenjati, in hkrati sezname oseb, ki jih mora postaviti namesto njih. Toda ona se mu je že takrat uprla.

Počrnela, anonimizirana imena

In kdo so imena, ki jih Bobnarjeva in Lindav nista hotela razkriti? Bobnarjeva ni hotela razkriti, kdo je “določena oseba iz policije”, ki bi mu morala dati odpoved. Po pisanju Požareporta gre za Martina Jazbeca, že vrsto let vodjo uprave za policijske specialnosti na generalni policijski upravi. Jazbecu naj bi se namreč maščeval njegov nekdanji podrejeni Robert Kešpert, zdaj uradni vodja varovanja predsednika vlade Goloba, ki ga v svojem poročilu omenja tudi Lindav. Kot še piše Požareport, je bil Kešpert kot policijski specialec pred leti premeščen, ker so – to je bilo septembra 2017 – člani njegove elitne operativne skupine pred aretacijo 24 ur skrivali specialca D. M. P., ki je pred tem doma pijan brutalno pretepel svojo ženo in bil zaradi tega kasneje tudi obsojen.

Na policiji so takrat sprožili notranjo preiskavo in izvedli kadrovske zamenjave. No, med premeščenimi je bil tudi, saj uganete – Kešpert. “Kešperta pa je Golobu, kot je že znano, predlagal notorični Miloš Njegoslav Milović, ki se je, spomnimo, sedanjemu vršilcu dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjanu Lindavu že 31. maja, ko je bil Golob še mandatar, predstavil kot vodja Golobovega varovanja. To glede na znana dejstva pomeni, da zdaj pri Golobu za varnost neuradno skrbi tisti nekdanji policijski specialec, ki je bil pred kratkim obsojen na dve leti zapora (zaradi gospodarskega kriminala), uradno pa tisti nekdanji policijski specialec, ki je bil pred leti kazensko premeščen?!” piše Požar. Prav Miloš Njegoslav Milović pa naj bi bil tisti mož, ki je pri izhodu čakal Lindava, kot lahko beremo v njegovem poročilu. Milović sicer zatrjuje, da se je na sodišču znašel kot žrtev spora z Aleksandrom Čeferinom, saj ga je slednji obtožil, da je pobral več kot 300 tisoč evrov provizije za posredovanje v poslu z državnim podjetjem. O Milovićevi sodbi, v kateri je obsojen na zaporno kazen, zdaj odloča vrhovno sodišče.

Povejmo še, da je “tista tam dol” oseba, s katero je “treba čim prej nekaj narediti” in “je direktor na Golobovem koncu”, Evgen Govekar, ki je od aprila letos direktor goriške policije.

V nadaljnji razmislek: