Na podlagi nedavne odločitve ESČP v analognem primeru iz Romunije sta Vili Kovačič in Luka Perš na Ustavno sodišče vložila pobudo za ugotovitev protiustavnosti delovanja političnih strank Levica in SD. Pobuda je podpisalo tudi 6 somišljenikov od tega 3 poslanci prvega sklica DZ iz leta 1990. Pobuda je podrobneje argumentirana v priloženem tekstu.
Vili Kovačič, predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo in društva Slovenski TIGR 13 maj ter Luka Perš, urednik in raziskovalni novinar medija Prava.si, sta vložila pobudo za ugotovitev protiustavnosti delovanja strank Levica in SD. Pobudnika Ustavnemu sodišču predlagata, da v imenu vladavine prava, ki je zavezujoča platforma vseh članic EU, slovensko Ustavno sodišče RS sledi Evropskemu sodišču za človekove pravice (ESČP), ki je novembra letos pritrdilo Romuniji. Do novembra letos je namreč veljala prepoved romunskega sodišča za evropsko nedopustno – kot kršitev svobode združevanja, od novembra letos pa velja nov pravni red z obrazložitvijo, da se ta stranka ni distancirala od nekdanje komunistične stranke, ki je vladala Romuniji pred letom 1989.
Prvič, to je leta 2005, je bila prepoved stranke namreč označena za kršitev svobode združevanja, sedaj drugič pa je sodišče v Strasbourgu zavzelo do te stranke precej strožje stališče, da je torej prepoved stranke pravilna in “v demokratični družbi nujna”. ESČP je tako tokrat že drugič odločalo o komunistični stranki Romunije.
Leta 2005 je ESČP ocenilo, da iz programa in aktivnosti komunistične stranke izhaja, da se je ta jasno distancirala od bivše Komunistične stranke, novembra letos pa, da se stranka ni dovolj distancirala od komunizma. S tem pa so v pravni praksi EU tudi glede Slovenije nastale nove okoliščine in razmere. Pobudniki Kovačič, Perš in podporniki, zato Ustavnemu sodišču predlagajo, da delovanje in program strank Levica in SD v Sloveniji tudi Ustavno sodišče RS oceni po enakih merilih in novih kriterijih evropskega sodišča. Odločitev ESČP je namreč zgodovinska.
Vlagatelji pobude pojasnjujejo, da je SD pravna naslednica teh organizacij ter, da se stranka SD sploh ni distancirala od nekdanje zločinske Zveze komunistov. Stranka SD pa z mnogimi ravnanji celo izrecno izkazuje prav obratno. V Sloveniji imamo v svetovnem merilu unikatno incestno razmerje – zločin brez zločincev, in to tako, da nekateri brez zadržkov promovirajo in častijo zločince in čeprav hkrati abstraktno obsojajo zločin. Poslanec Koprivc je v DZ marca 2019 sporočil “Socialni demokrati smo ponosni nasledniki Zveze komunistov“. Niti stranka in katerikoli politik SD se od te izjave nikoli niso distancirali ali je zanikali. Nasprotno, javno se klanjajo odgovornim za te zločine. Po zaslugi takih stališč smo edinstvena shizofrena družba na svetu v kateri promoviramo zločince in (verbalno) na splošno sicer obsojamo zločine, hkrati pa del predstavnikov oblasti – zakonodajne in sodne veje oblasti izkazuje spoštovanje njihovim nosilcem – zločincem.
Vodstvo SD in njeni člani, ob dogodkih stranke in v DZ, pogosto javno prikazujejo simbole Komunistične partije, Zveze komunistov, fotografije diktatorja Tita, zastave bivše komunistične Socialistične republike Slovenije z rdečo zvezdo, zastave SFRJ, uniforme pionirjev in ostale simbole totalitarizma. Predsednica SD Tanja Fajon in bivši predsednik SD Dejan Židan ter poslanec Marko Koprivc se priklanjajo Borisu Kidriču, predsedniku komunistične stranke in vlade v času najhujših zločinov po drugi svetovni vojni. Stranka SD se torej prav z ničemer ni izkazala, da bi se distancirala od bivše Zveze komunistov.
Stanka Levica pa po drugi strani v svojem programu, objavljenem na spletni strani stranke, piše, “ne delamo si iluzij, da bi se lahko eko socializem organsko razvil iz kapitalizma”, »kapitalizem je treba odpraviti, lastništvo podjetij bomo prenesli v roke države in lokalnih skupnosti, ter ustanovili delavske, kmečke in potrošniške zadruge. Zato bomo spremenili nosilce kapitala in socializirali dobičke.” “Oviro v tem smislu predstavlja vrsta obstoječih mednarodnih, evropskih in domačih pravil in institucij.” Program stranke Levica tudi pravi: “Naš dolgoročni cilj je odprava kapitalizma” demokratična pot iz njega pa se jim zdi utopija, kar logično implicira nasilno preurejanje družbenih razmer.
Pobuda ustavnemu sodišču dokazuje protiustavne cilje Levice tudi z objavami stranke in njenih poslancev na spletni strani in socialnih omrežjih. Poslanca Kordiš in Violeta Tomić sta objavila, med drugim tudi gesla: “Razlastimo kapitaliste!”, “Fašiste – pučiste moramo nagnati iz oblasti, preden izropajo vse, kar ni pribito.”, “ S socializmom smo dobili industrijsko bazo, ki je poprej ni bilo«, “Očitate nam, da hočemo odpraviti vašo lastnino. Vsekakor, to hočemo«.” In drugje: “Izražam svoje globoko spoštovanje in podporo venezuelskemu ljudstvu in njihovi nesmrtni revoluciji”.
Stranka Levica se je sicer odzvala na odločitev ESČP v zadevi Romunije. Ni pa se distancirala od komunizma, ampak je objavila stališče, da je bil komunizem SFRJ drugačen od komunizma Romunije. Komunizem Romunije in komunizem Jugoslavije pa sta v resnici v vseh bistvenih lastnostih primerljiva. Res je bila Jugoslavija zaradi spretnega izkoriščanja medblokovskih napetosti po 2 svetovni vojni ekonomsko uspešnejša, a po najhujših zločinih in nasilju, torej po številu eksekucij, izvensodnih in sodnih ubojev, izrečenih smrtnih kazni, mučenjh v prvem desetletju komunizma pa močno prednjači Jugoslavija. Enako tudi po nasilnem odvzemu premoženja in lastnine.
Nedavno se je na odločitev ESČP o prepovedi komunistične stranke Romunije odzval tudi profesor ljubljanske pravne fakultete Saša Zagorc. Zanj odločitev ESČP ni zgodovinska. Ni zavzel stališča, da Levica in SD ne izpolnjujeta pogojev za prepoved, niti ni izrazil stališča, da Levica in SD delujeta ustavno skladno. Pravna stroka se očitno do tega pomembnega vprašanja vede oportunistično in se noče opredeliti. S pobudo presegamo to stanje, ki ga je nujno treba preseči.
Zakon o ustavnem sodišču obema inkriminiranima strankama SD in Levici omogoča dvojno rešitev. Najprej daje možnost, da US odredi izbris obeh strank, kar pa je spričo sedanje situacije v Sloveniji iluzorno, ali pa, da jima prepove predvsem njuno nadaljnje protiustavno ravnanje in delovanje. Ustavno sodišče naj zato obe politični stranki najprej pozove k odgovoru. Morda pa se bosta stranki glasno in odločno distancirali od komunizma in vodij komunistične revolucije ter omogočili njuno nadaljnje strankarsko delovanje. To bi bilo za demokracijo v Sloveniji zelo dobro in celo zdravilno. Če pa se to z njihove strani ne zgodi, pa je nujen suspenz njihovega delovanja.
Pobudnika zaključujeta pobudo s pozivom na zrelost političnih strank v Sloveniji, predvsem pa računata na zrelost ustavnih sodnikov, da bodo pobudo obravnavali odgovorno, pravno korektno in v duhu romunskega primera ter hkrati dostojno evropskemu spominu, na osnovi katerega je po 2 svetovni vojni nastala nova demokratična anti totalitarna Evropa in je leta 2009 tudi nastala resolucija EU parlamenta za odpravo posledic vseh totalitarizmov. Toleranca do teh pojavov bi bila stranpot od povojne Evrope. Pobudnika in podpisniki zaključujejo z besedami, da je romunski primer zgodovinska priložnost ohranjanja evropske zavesti in spomina, vladavina prava v EU pa priložnost za spoštovanje evropske anti totalitarne zavesti in spomina tudi v Sloveniji.
Vlagatelja pobude sta:
- Vili Kovačič, aktivni državljan, predsednik društva Slovenski TIGR 13 maj in društva davkoplačevalci se ne damo, Na Straški vrh 26 1000 Ljubljana
- Luka Perš, raziskovalni novinar, raziskovalec korupcije ter nezakonitosti in kadrovanja v slovenskem sodstvu, Dolga ulica 88, Černelavci 9000 Murska Sobota
Sopodpisniki pa so:
- Vitomir Gros , poslanec 90, prvega sklica DZ, univ. dipl. ing., Kranj
- Franci Feltrin, poslanec 90, prvega sklica DZ. univ. dipl. oec. , Škofja Loka
- Slavko Kmetič, poslanec 90, prvega sklica DZ, predsednik . Sindikata strojevodij Slovenije, Trbovlje
- Borut Korun dr.dent, publicist, Velenje
- Iva Pavlin-Žurman, univ.dipl.oec, aktivni državljan, Solkan
- Jiri Kocica, Jirek Kočica, doc. Kipar Ljubljana
Opozorilo: Čez štiri mesece so v Sloveniji volitve v DZ. Za ohranitev demokracije in miru v Sloveniji je zato nujno, da Ustavno sodišče o pobudi odloči najkasneje v enem mesecu. Le tako se bodo v primeru ugoditve pobudi, tudi na levi sredini pa tudi širše razvile demokratične stranke. S tem bo aprila 2022 prvič v zgodovini Slovenije prišlo do demokratičnih volitev brez totalitarnih subjektov, ki sicer obsojajo nasilje, častijo pa zločince in ga s tem v resnici spodbujajo.
Mir in demokracija ter vladavina prava so ustavne kategorije in trajne vrednote, ki – za razliko od zagovornikov totalitarizma in njegovih naslednikov, omogočajo, trajni obstoj in napredek naroda in slovenske države.
Pomembna je tudi sodna praksa prepovedi političnih strank npr::
Refah Partisi in drugi v Turčija (št. 41340/98, 41342/98, 41343/98 in 41344/98, 31. julij 2001)
Herri Batasuna v Batasuna v. Španija (št. 25803/04 in 25817/04, 30. junij 2009),
Etxeberría in drugi v. Španija (št. 35579/03, 35613/03, 35626/03 and 35634/03, 30 junij 2009)
Herritarren Zerrenda v. Španija (št. 43518/04, 30. junij 2009)
