Piše: Peter Truden
Po četrtkovem izidu Demokracije z zelo nazorno naslovnico, na kateri sta se znašla Luka Mesec in Asta Vrečko, sicer glavna šefa Levice, je slednja danes napovedala vložitev odškodninske tožbe proti izdajatelju Demokracije, to je podjetju Nova obzorja d.o.o.
Ob tem velja spomniti, da smo takšno potezo tudi pričakovali. Vendar je za stranko Levica predvsem samomorilska. Tožiti medij en mesec pred volitvami namreč pomeni nič manj kot samo še podžgati namige o prepletenosti Fotopuba in njegovega sedaj že nekdanjega šefa Dušana Josipa Smodeja. Asta Vrečko je na današnji tiskovni konferenci, ki jo je prenašal tudi video servis STA (!), je dejansko naredila isto napako kot že trojica poslank Svobode, namreč Urška Klakočar Zupančič, Lena Grgurevič in Tamara Vonta, ko smo objavili naslovnico z vsemi tremi poslankami v militarističnih uniformah iz kolekcije Hugo Boss. Namreč, takšni odzivi so pospešili prodajo Demokracije in zanimanje javnosti za vsebino. Zato se na tem mestu Asti Vrečko vljudno zahvaljujemo, ker nam je naredila brezplačno reklamo.
Demokracija širila sovražni govor?
Poglejmo, kaj je o današnji tiskovni konferenci poročala STA: Sokoordinatorica Levice Asta Vrečko bo zoper tednik Demokracija vložila odškodninsko tožbo. Med drugim jim očita, da so jo z zadnjo naslovnico, kjer so jo povezali z afero Fotopub, blatili. “Čas je, da naredimo konec sovražnemu govoru ter zlorabi medijev oziroma svobode govora,” je Vrečko poudarila na današnji novinarski konferenci. Vrečko, sicer tudi ministrica za kulturo, meni, da tednik Demokracija, ki je povezan s stranko SDS, širi politično propagando. Pri tem ne spoštujejo nobenih pravil, prav tako “niso na kakršenkoli način zavezani resničnosti”. Kot je dejala, “to ni novinarstvo, to je politična tehnika, so diskreditacije in je nekaj, kar poznamo zelo dobro tudi iz nekaterih drugih režimov”, pri tem pa omenila nacizem in fašizem.
Demokracija je v četrtek namreč objavila naslovnico, na kateri sokoordinatorja Levice Vrečko in Luko Mesca povezuje z afero Fotopub iz leta 2022. Takrat so bila na enem od družabnih omrežij objavljena anonimna pričevanja o umetniku Dušanu Smodeju, tožilstvo pa je lani v tej zadevi zoper Smodeja vložilo obtožnico zaradi suma kaznivih dejanj spolnega nasilja, omogočanja uživanja prepovedanih drog in lahke telesne poškodbe. Smodej, ki mu sodišče obtožnice še ni uspelo vročiti, je po izbruhu afere vse očitke zanikal. Kot je danes dejala Vrečko, so v Demokraciji insinuirali, da je Levica povezana z afero. “Tukaj gre po mojem za kršitev vseh novinarskih standardov. To ni nobena satira, to je laž, to je širjenje sovraštva,” je poudarila Vrečko. Dodala je še, da volilna kampanja ne sme temeljiti na diskreditacijah, širjenju laži in poniževanju. “Tudi, če se s kom ne strinjamo, morajo biti pravila,” je dejala Vrečko.
Torej: Asta Vrečko trdi, da je naš medij del predvolilne kampanje. Pri tem pa meša jabolka in hruške, meša zraven tudi nacizem in fašizem, dejansko pa izvaja točno takšne metode, kot jih očita mediju, ki ga pravkar berete. Zraven seveda obvezno primeša še sovražni govor. Češ, če je Smodej vse zanikal, že ne more biti res. Ergo: tako Smodeju kot Golobu moramo pač verjeti na besedo. Če Smodej reče, da ni res, potem pač ni res, pa lahko pričevanja to stokrat ovržejo.
Je pa res, da iz poročila ni čisto jasno, kdo bo sedaj vložil tožbo. Asta Vrečko osebno? Stranka Levica? Ali kar obe? In kaj jih je tako prizadelo? Omemba Epsteina v isti temi?
Levica se je ustrelila v lastno koleno
Kaj je dejansko predmet tožbe? Ne samo naslovnica, ampak tudi uvodnik urednika dr. Metoda Berleca ter naslovni članek, v katerem avtor Gašper Blažič pokaže na politične povezave ne samo med Fotopubom, Smodejem in pokojnim Romanom Uranjekom s stranko Levica, pač pa tudi z vrhovi globoke države. Gre tudi za to, da na listi Levice kandidira tudi funkcionarka Vrhovnega sodišča RS, zato je vprašanje, kdo politično preko sodstva ščiti Smodeja, še toliko bolj na mestu. Očitno so v igri številna imena iz sveta politike in estrade, ki zaradi bližine volitev nikakor ne smejo priti v javnost. So pa že takrat, leta 2022, nekateri drugi mediji razkrili, da se je v prostorih Fotopuba potikal tudi Luka Mesec, medtem ko je bil Smodej očitno vsaj dober znanec Aste Vrečko. Ni nujno, da so vsi Uranjekovi znanci – med njimi je tudi hči zadnjega partijskega šefa Milana Kučana – sodelovali pri razvratu, ki je primerljiv z zadevo Epstein. A dejstvo je, da očitno Smodeja ščiti globoka država, s tem pa tudi mnoge, ki so bili na takšen ali drugačen način »zraven«.
Primer Fotopub je postal še bolj pereč, ko je ob dejstvu, da je Smodej nedotakljiv, na nedavni proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku javnosti solila pamet Zdenka Badovinac, sicer aktualna predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada ter kandidatka Levice na zadnjih volitvah v Evropski parlament, pa tudi prijateljica pokojnega Uranjeka. V istem času je na nerazrešeno afero opozoril psiholog Matic Munc. »Prisotna je bila skoraj vsak prepita in zadeta smetana ljubljanske kulturne srenje, glasbeniki, slikarji, multimedijci, vplivneži, vmes pa hčerke slovenskih milijonarjev in sinovi istih, pa dilerji kokaina in GHBja. Bil je tam tudi kralj Roman, slavni slikar, slavni IRWIN. Obstajala je še druga pot do teh žurk – posebno povabilo mladi »umetnici«, ker ji bo druženje s takšnima vplivnežema kulturne scene kot sta Dule in Roman, omogočilo lansiranje kariere,« je zapisal.
In nadaljuje: »Tri leta in pol kasneje. Obtožnica ni vložena, ker ni pravnomočna. Smodej se skriva v tujini. Italiji, Švici, Nemčiji … Spodaj je lepa zimska fotografija, ko uživa na sončku v mondenem švicarskem letovišču. Duško, živjo. Vsekakor stavi na znano taktiko lastnika diskoteke Lipa, ki zaradi zastaranja postopka ni nikoli odgovarjal za smrt mladoletnic. Kritična leta je preživel v tujini in Smodej bo naredil enako. Sem prepričan, da Dule svojim umetniškim kolegom razlaga, kakšna žrtev pogroma in linča je v Sloveniji. Revček!« Dodaja še: »Mislim, da nihče ne bo nikoli odgovarjal za dogajanje okoli Fotopuba. Preveč močnih kuhalnic je v tem loncu.« Vse jasno.
Hvala, Levica, ker je Fotopub postal tema št. 1 v predvolilni kampanji
Skratka, zelo utemeljene besede Matica Munca. Tudi zato se tožbe skrajne stranke Levica celo veselimo. Ne samo zato, ker je samo dejanje za stranko tik pred volitvami samomorilsko, ampak zaradi resnice. Ker bo na dan verjetno prišlo še marsikaj zamolčanega in kar bo zagotovo sedanjo rdečezvezdaško elito v političnem smislu pokopalo za vse večne čase.
Nekaj je jasno: da Levica vloži takšno tožbo v času uradne predvolilne kampanje, je zagotovo vsaj kontraproduktivno, če že ne samomorilsko. Levica namreč s tem jasno dokaže, da ne prebavlja medijske svobode, ob tem pa doseže kontraučinek. Sodni postopki trajajo mesece in celo leta. Do volitev sodbe zagotovo ne bo, niti teoretično. Verjetno v tem času niti ne bo predobravnavalnega naroka. Edini učinek je negativna publiciteta v kampanji: Levica se znajde v t. i. bunker-obrambi, namesto da bi napadala z lastnimi programskimi točkami, socialno pravičnostjo, okoljem ipd. Mnogi levi volivci bodo to razumeli kot obešanje na »desničarske provokacije« in koraku stran od vsebine. Samo največji radikalci pa bodo tej tožbi ploskali, a bodo ostali v manjšini. Večina pa si bo mislila, da Levica s to tožbo nekaj prikriva. Skratka, zgodba se bo sedaj še bolj razplamtela in bo morda postala tema št. 1 tudi v soočenjih, v tem primeru bo Levica na zatožni klopi.
In kaj zdaj? Bodo nad Demokracijo poslali tudi policijo?
Objavljamo še odziv urednika Demokracije:
Odziv Demokracije na tožbo Levice
Stranka Levica je zoper Demokracijo vložila tožbo zaradi naslovnice in člankov o aferi Fotopub. To razumemo kot poskus pritiska na neodvisni medij, ki si drzne odpirati teme, ki nekaterim nosilcem oblasti, niso povšeči.
Naša dolžnost pa je jasna: opozarjati na sporna ravnanja v družbi, stranpoti, na zlorabe, ekscese in povezave, ki jih drugi zamolčijo.
V Demokraciji smo izpostavili dejstva, ki jih dominantni mediji vztrajno potiskajo na rob. Afera Fotopub je zgodba o domnevnih zlorabah in manipulacijah, v katero so bili vpeti posamezniki iz leve kulturne in politične scene. Kljub temu preiskava že več kot tri leta stoji, glavni akter pa se brezskrbno giblje v tujini.
Ta molk in neodzivnost institucij sta v ostrem nasprotju z ravnanjem v primerih, ko gre za desnosredinske politike – takrat organi pregona delujejo ekspresno, mediji pa skoraj v realnem času.
Primerjava z afero Epstein je zato več kot na mestu. O njej slovenski mediji poročajo z vnemo in moralno superiornostjo, ko pa gre za domačo različico podobnih očitkov, nenadoma nastopi tišina.
Dvojna merila so tako očitna: kadar so vpleteni levi politični ali kulturni krogi, se zgodbe relativizirajo, postopki pa zastanejo. Ko pa so domnevno vpleteni desni pa preiskave in poročanja dobijo turbo pogon.
Naša naslovnica je opozorila prav na to – na prepletenost političnih, kulturnih in medijskih struktur, ki ustvarjajo zaščitni zid okoli svojih.
In verjamem, da je za stranko Levica ta tema zelo neprijetna, saj so se nekateri vidni člani te stranke gibali v krogih povezanih s Fotopubom. Ministrica za kulturo iz te stranke pa je celo dala intervju glavnemu akterju te afere, kar so objavili oz. opazili različni mediji, kar je možno še danes videti na spletu in različnih družbenih omrežjih.
V Sloveniji ne sme biti nedotakljivih. Ne na levici in ne na desnici.
Demokracija bo še naprej opravljala svoje delo: razkrivala zgodbe, ki jih drugi zamolčijo, in opozarjala na dvojna merila, ki škodujejo demokratičnemu procesu in zaupanju v institucije slovenske države.
Metod Berlec, gl. in odg. urednik Demokracije
