Piše: dr. Štefan Šumah
Vsak, ki javnomnenjske ankete jemlje resno, je v veliki zmoti!
Samo vzemimo za primer »Mediano«. Tudi sam sem del njenega raziskovalnega panela že več let. Občasno dobim po e-pošti vabilo za sodelovanje v anketi (in priznam, vedno sodelujem, kadar je tema politika). Vprašanja so standardna: koga ste volili na prejšnjih volitvah, koga bi volili zdaj, kako ocenjujete politike … Vendar pa sem šele pred kakim letom začel rezultate anket natančno spremljati, analizirati in jih primerjati s svojo udeležbo v posamični anketi. Kako zanimivo! Vsakič, ko so me povabili k sodelovanju, je stranka, ki sem jo volil in jo bom znova volil, dobila boljši rezultat kot takrat, ko me niso povabili. Takšno ujemanje, statistično gledano (nekaj malega se spoznam na statistiko), ne more biti več naključje.
Glede na njihovo pojasnilo, kako izvajajo raziskavo (kombinirano po telefonu/panelu), je edina logična razlaga, da je del raziskave po telefonu, recimo temu tako – »resen« ali pa vsaj do neke mere verodostojen (ta gre naprej tudi »posvečenim«, za njihovo poglobljeno analizo), del raziskave preko panela, kjer je preferenca povabljenega respondenta glede izbire strank že vnaprej znana, pa je namenjena oblikovanju končnih rezultatov. Pač po potrebi ali bolje rečeno: v skladu z željami in navodili naročnika.
Običajno napišejo nekaj takega – anketa je izvedena na 711 udeležencih, delno po telefonu, delno po panelu. Koliko po telefonu (koliko preko stacionarnih in koliko preko mobilnih telefonov)? Koliko po panelu? Koliko je ljudi v celotnem panelu? Kakšen algoritem imajo za izbor anketirancev? Kašne so demografske značilnosti? Reprezentativen ali naključen vzorec? Tega v glavnem ne izvemo. Pa tudi tega ne, ali imajo dostop do anket, ki naj bi bile anonimne (kako pa lahko so, če imajo tvoj e-naslov?), tretje zainteresirane osebe, seveda ob plačilu.
No, iz vsega tega se lahko upravičeno sumi, da gre pri vsem tem za vse drugo kot pa za resno anketo, narejeno v skladu s statističnimi zahtevami resnih javnomnenjskih raziskav. Oziroma še huje, lahko gre za kršitev nekega neuradnega splošno sprejeta moralnega kodeksa raziskovalcev javnega mnenja in tudi za kršitev integritete izvajalca ankete.
Pa poskusimo z malo matematike. Če po telefonu anketiramo 500 udeležencev in 211 preko panela, pomeni, da nam ostane okoli 30 odstotkov rezerve za manipulacijo. In če imamo še ustrezen software, vanj vnesemo podatke, zbrane v telefonski anketi, vnesemo še želeni rezultat in, ker seveda poznamo politične preference posameznih potencialnih respondentov, izberemo primerne, jim pošljemo vabilo za sodelovanje v anketi … in hip, hip, hip, strašni trik! Svoboda je padla na lestvici javnega mnenja, Svoboda dohiteva SDS, SD zaostaja za NSi, NSi je tretja … Kar želite, to dobite. In če boste dobro plačali, vam brez težav namerimo tudi 110-odstotno podporo!
Naročniki pa seveda dobro poznajo trike in preko javnomnenjskih anket poskušajo ali aktivirati ali uspavati del volilnega telesa. In to ni več merjenje javnega mnenja, pač pa manipulacija najslabše vrste, ki meče slabo luč na vse agencije, ki se ukvarjajo z merjenjem javnega mnenja, (tudi na tiste, ki delajo pošteno). Gospa Janja, Mediana je bila ugledna agencija, ki se je ukvarjala z merjenjem javnega mnenja, zdaj pa ste ji s svojimi – lahko utemeljeno sumim – manipulativnimi posegi v način anketiranja in posledično tudi rezultate popolnoma uničili ugled. In zaman se izgovarjate na televiziji, da merite trenutno stanje, ne končnega rezultata. Ugled je težko pridobiti, hitro pa se ga izgubi. Ali vam denar res toliko pomeni? Denarja imate verjetno že tako ali tako dovolj, ugled pa bi lahko obdržali, a ste ga zapravili.
